Izolska mestna knjižnica je zaradi prostorske stiske brez mladinskega oddelka
Izolska mestna knjižnica se razprostira le na 700 kvadratnih metrih površine, čeprav bi jih po normativih potrebovala kar 1400. Zaradi prostorske stiske ji ne samo zmanjkuje prostora za knjige, ampak nima niti mladinskega oddelka za osnovnošolce zadnje triade in srednješolce, kar včasih povzroča kratke stike med mladimi in drugimi obiskovalci knjižnice.
IZOLA> Direktorica Marina Hrs, ki vodi knjižnico že 20 let, se zaveda, da bi mladi potrebovali prostor za čitalnico, uporabo računalnikov in druženje. Slednjega bi v izolski knjižnici uredili kot klepetalnico, kjer bi mladi (resda v omejenem številu) lahko gledali tudi filme. Tak prostor oziroma glasbeno sobo ima v Sloveniji po njenih besedah kar nekaj knjižnic. V izolski pa se mladi zadržujejo na oddelku za izposojo knjig in, medtem ko čakajo, da se sprosti eden od sedmih računalnikov, včasih motijo bližnje pri branju knjig in revij. Največkrat so hrupni, zgodi se tudi, da postanejo vandalsko nastrojeni in jo skupi knjižnična oprema. “Mladi živijo v svetu nenehnih dražljajev, ves čas opozarjajo nase in se posledično težko umirijo,” išče vzroke Hrsova, tudi sama mama treh otrok.
Mestna knjižnica Izola beleži 85.000 obiskovalcev na leto, ki so si lani izposodili 203.000 knjig. Med najbolj odmevnimi prireditvami v zadnjih letih je ciklus pogovorov z zanimivimi Izolani, v okviru katerih bo 13. januarja gost župan Igor Kolenc.
Čitalnico ter prostora za računalnike in druženje bi sama uredila ločeno, vendar pod eno streho, da ne bi potrebovali dodatnih zaposlitev. Že zdaj bi morali skladno z normativi imeti 14-članski kolektiv, imajo pa enajst zaposlenih. V središču za samostojno učenje in na borzi znanja dodatno delata dva projektna sodelavca.
Ker so samo v zadnjih šestih letih pridobili 25.000 knjig, jih prostorska stiska vse bolj pesti. Knjige nalagajo, s čimer je preglednost gradiva vse slabša. Hrsova odobrava tako selitev knjižnice na Lonko kot v morebitne nove prostore na nekdanjo lokacijo (kjer deluje Center za kulturo, šport in prireditve). Ne oporeka niti širitvi zdajšnje stavbe izolskega vrtca Mavrica, enote Livade, v kateri domujejo zadnjih šest let. Med prednostmi omenja dostopnost enoetažne zgradbe, kar privablja tudi obiskovalce iz drugih dveh občin, svetle prostore in možnost ureditve zunanje čitalnice s kavarno. Zgolj nekaj parkirnih mest v Ulici OF se ji ne zdi huda ovira. Število obiskovalcev jim je s preselitvijo na sedanjo lokacijo celo naraslo. MIRJANA CERIN
