Izolska občina v konflikt s podjetjem Marvas?
Izolski občini, ki zadnje desetletje veliko denarja in energije troši za spor z marino, se, kot kaže, obeta nov konflikt. Tokrat s podjetjem Marvas, katerega lastnik je Martin Džerdžaj, simpatizer stranke Izola je naša (njegova hčerka Aleksandra je tudi kandidirala na seznamu te stranke). Razlog pa je gradnja desetih stanovanj v Premrlovi ulici.
IZOLA> Marvas in občina v času župana Tomislava Klokočovnika, predsednika stranke Izola je naša (IJN), sta se projekta lotili skupaj. Gradbeno pogodbo je podpisal prav Klokočovnik, in sicer 10. novembra lani, le dan pred prihodom novega župana Igorja Kolenca. Na to opozarja njegova svetovalka Kristina Zelić in poudarja, da občina v tem obdobju ni soinvestitor gradnje, čeprav je kot taka navedena na informativni gradbiščni tabli in v izdanem gradbenem dovoljenju.
Občina bi morala plačati več kot pol milijona
Arhitekt Boris Zuliani, ki sta ga Klokočovnik in Martin Džerdžaj izbrala za projektanta, glavnega nadzornika in svojega pooblaščenca, pa navaja, da je Marvas že konec poletja 2009 občini predlagal javno-zasebno partnerstvo. Marca 2010 da se je občina odločila, da bo postopek speljala s pogajanji in brez predhodne najave oddaje javnega naročila. Konec leta 2009 naj bi bila sprejela pobudo o gradnji (šestih) neprofitnih stanovanj, česar pa občinski svet po naših informacijah ni obravnaval.
Partnerstvo sta si občina in Marvas po Zulianijevih besedah takole zamislila: občina, lastnica 455 kvadratnih metrov obsežnega zemljišča ob 151 kvadratnih metrov veliki Marvasovi parceli, bi vložila svoje zemljišče (ovrednotili so ga na 189.750 evrov) pa še plačala komunalni prispevek v višini 111.957 evrov. Ker naj bi bilo šest neprofitnih stanovanj vrednih 808.578 evrov, bi občina Marvasu morala doplačati še več kot pol milijona (po naših izračunih 506.871 in po Zulianijevih navedbah 500.348 evrov). Skladno z dogovorom naj bi znesek plačala v več obrokih; prvega bi že morala poravnati.
Ker zneska ni v proračunu, pogodba ne velja?
S čim natanko se Kolenc ne strinja in na podlagi česa v občinski upravi trdijo, da občina ni soinvestitorica, niso navedli. Vendar je splošno znano, da je občinska blagajna prazna. Zuliani pa pravi, da se Kolenc od 17. januarja sklicuje na tako imenovani odložilni pogoj gradbene pogodbe (gradbeno dovoljenje so dobili 25. januarja). Ta pravi, da “bo pogodba v celoti uresničena samo v primeru, da bo občina zagotovila ustrezno sofinanciranje iz proračunskega denarja. Sicer se obseg del lahko zmanjša brez dodatnih obveznosti občine. Za novo nastala razmerja se bosta občina in Marvas dogovorila za vrsto in obseg del, ki se bosta izvedla po pogodbi.” Župan naj bi jim sporočil, da iz proračunskega denarja ne morejo zagotoviti ustreznega sofinanciranja projekta in da zato ne morejo uresničiti pogodbe.
Sledili naj bi trije sestanki predstavnikov občine in Marvasa z Zulianijem vred. Občina naj bi želela prodati svoje zemljišče in se rešiti tudi plačila komunalnega prispevka. Marvas naj bi ji dal ponudbo, odgovora pa naj - kljub večkratnim pozivom - še ne bi dobil. Predlagal naj bi dva načina odkupa občinskega deleža: s plačilom avansa z 20-odstotnim popustom in dokončnim poplačilom po koncu naložbe ali pa s celotnim poplačilom občinskega vložka po prvi prodaji stanovanj. Za Marvas naj bi bilo dopustno tudi, da bi občina zemljišče prodala nekomu tretjemu.
MIRJANA CERIN
