Izolske smeti v Avstrijo
Kocka je padla. Izolske komunalne odpadke bodo do konca leta 2015 odlagali v bližini avstrijskega Gradca. Tam ima sedež družba Saubermacher DAG. S Saubermacher Slovenija iz Murske Sobote pa je Komunala Izola v četrtek sklenila pogodbo za prevzem, odvoz, predelavo in odlaganje odpadkov, kar bo na leto stalo 502.000 evrov.
IZOLA > Na drugem koncu Slovenije bodo izolske odpadke tudi obdelovali, najverjetneje v Lenartu, kjer ima Saubermacher Slovenija poslovno enoto.
Višja cena za skoraj 70 odstotkov
Zaradi vožnje tovornjakov z odpadki čez vso Slovenijo bodo višji prevozni stroški in posledično cena ravnanja z odpadki. Komunala je to predvidela in ceno že junija podražila za skoraj 70 odstotkov.
Na razpis Komunale oziroma izolske občine se je do začetka septembra prijavilo pet podjetij, poleg izbranega Saubermacher Slovenija še Papir Servis, Publicus, Kostak in Simbio.
Na vprašanje, kako to, da so se odločili sodelovati s podjetjem, ki bo odpadke vozilo tako daleč, direktor Komunale Denis Bele odgovarja, da so ponudili najnižjo ceno, 128,9 evra za tono. V izolski občini ustvarijo približno 3800 ton odpadkov na leto.
V prihodnjih dneh mora Saubermacher Slovenija dostaviti bančno garancijo v višini desetih odstotkov skupne pogodbene vrednosti. Z delom bo začel v enem mesecu oziroma najpozneje treh, saj mora predložiti še soglasje o odvozu odpadkov v tujino, ki ga izda ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Bele se nadeja, da bo murskosoboško podjetje potrebne papirje zbralo še pred koncem leta.
Do 800.000 evrov dodatnih stroškov
Poleg odpadkov, ki sproti nastajajo, je namreč iz Izole potrebno odpeljati še vse odpadke, ki so se nakopičili od konca januarja, ko so formalno zaprli občinsko odlagališče na Baredih. Od tedaj odpadke zgolj “skladiščijo” in ne trajno odlagajo.
To poletje so v Izoli ločili kar 55 odstotkov vseh odpadkov, kar presega tako načrte Komunale kot slovensko povprečje.
“Ko bomo želeli odpeljati odpadke, ki so nastali do junija, pa bomo trčili ob težavo. Do tedaj so veljale še stare cene ravnanja z odpadki, ki za prevzem, odvoz, predelavo in odlaganje po novem ne bodo zadostovale. V blagajni Komunale bo nastala približno 150.000 evrov velika luknja,” opozarja. Razumeti ga je, da je treba predvideti še najmanj 600.000 evrov za sanacijo odlagališča na Baredih. “Skupaj to pomeni do 800.000 evrov dodatnih stroškov, kar je v časih krize prava potrata. Če pa bi ohranili lastno deponijo in tržili proste zmogljivosti, bi ustvarili celo dobiček, saj bi v dobrih dveh letih pridobili skoraj dva milijona evrov.”
Bele ostaja kritičen do ministrstva za okolje in kmetijstvo ter njegove službe Agencije RS za okolje, ki podeljuje okoljevarstvena dovoljenja za nadaljnje delovanje komunalnih odlagališč. “To, da bomo odpadke iz Izole, kjer imamo dovolj prostorno in vzorno urejeno odlagališče, vozili v Avstrijo, je milo rečeno nerazumno.” Ministrstvu so že večkrat predlagali, kako bi lahko ohranili izolsko deponijo, nazadnje prav v četrtek. Glede okoljevarstvenega dovoljenja tako še niso vrgli puške v koruzo.
MIRJANA CERIN