Izolski mozaik bo potoval po svetu na razglednicah
V okviru združenja Euromed Postal, ki povezuje mediteranske pošte, je izšla nova znamka Pošte Slovenije z motivom mozaika iz izolskega arheološkega najdišča Villa Maritima. Filatelist Gorazd Budal, ki že tri desetletja zbirateljsko in raziskovalno ohranja primorsko zgodovino, je včeraj v čitalnici Mestne knjižnice Izola predstavil to novo priložnostno poštno znamko.
Gorazd Budal ob priložnostni poštni znamki z motivom rimskega mozaika iz izolske obmorske vile
Foto: Žiga GodinaIZOLA > “Združenje držav Mediterana vsako leto določi krovno temo, posamezne države pa nato prispevamo svoj nacionalni motiv,” je postopek izbire motivov pojasnil filatelist Gorazd Budal, ki je v izolski knjižnici pripravil tudi spremljajočo razstavo. Pojasnil je, da je znamka z nominalno vrednostjo D, katere osnovni namen je pošiljanje razglednice v tujino, izšla v okviru letošnje teme - tradicionalni mozaiki. Poleg očitnega namena bo znamka imela dodatno poslanstvo kot drobna, a pomembna promotorka izolske kulturne dediščine, je prepričan.
Negotova prihodnost zbirateljstva
Kljub navdušenju nad novo izdajo je dogodek ponudil tudi kritičen razmislek o prihodnosti samega zbirateljstva. “Zbirateljstvo na način, kot smo ga poznali, izginja,” je poudaril Budal in s tem opozoril na precej grenak kapitalistični paradoks sodobnega časa. “Pristna filatelija bledi, zbiratelji pa se spreminjajo v ljudi, ki ob ogromnih zbirkah le še prelagajo znamke, ne da bi pravzaprav sploh zares vedeli, kaj imajo v rokah in kakšno zgodbo nosijo,” je Budal sklenil predstavitev.
Ali lahko znamka spodbudi nadaljne raziskave?
Znamko krasi detajl iz rimske obmorske vile v Arheološkem parku Simonov zaliv. V preteklosti se je slovenska Istra Sredozemlju že predstavljala z motivi istrske jote in ribiškimi hišami s tonero, projekt pa se bo nadaljeval s podobnimi, kulturno skladnimi motivi. Ozadje izbire motiva je na dogodku podrobneje predstavil tudi Andrej Preložnik, arheolog in strokovni sodelavec Inštituta za arheologijo in dediščino Univerze na Primorskem.
Andrej Preložnik z Univerze na Primorskem
Foto: Žiga Godina“Želel sem prikazati, da ta kulturna dediščina ni samo statičen eksponat, ampak nekaj, s čimer se je treba ves čas ukvarjati,” je poudaril in spomnil na zahtevno nenehno utrjevanje ter zaščito najdb. Villa Maritima je bila gromozanski objekt z dvema pomoloma in zasebno marino, zgrajen med letoma 25 in 10 pr. n. št., ki danes ljubiteljem zgodovine ponuja največje ohranjene površine talnih rimskih mozaikov pri nas.
Ob tem je Preložnik izpostavil še, da je takšen mednarodni dogodek lahko odličen mali zagon javnega interesa, ki bi botroval nadaljnjemu odkopavanju ostankov vile in raziskavi celotnega območja. Po njegovem mnenju bi Izoli koristilo še več projektov odkrivanja dediščine. Predvsem zaradi novih priložnosti za razvoj turizma, povezanih z bogato snovno zgodovinsko dediščino, je prepričan.