Izolski župan zagotavlja, da se o novih spalnih in apartmajskih naseljih ne pogovarja
Izolski župan Igor Kolenc bo imel kmalu za sabo prvih sto dni županovanja. Upoštevaje, da je nekatere poteze v občinski upravi že povlekel in jih javnosti še ni predstavil ter da je v Izoli v zadnjem času veliko govora o finančnih težavah, smo se pred dnevi odločili za pogovor z njim.
IZOLA > Po naših izračunih občina beleži za devet milijonov evrov primanjkljaja in dolga, kar je precej v primerjavi z oceno, da je občinski proračun smiselno načrtovati v višini 15 milijonov evrov. Na vprašanje, ali imajo v mislih morda sanacijski program, Igor Kolenc odgovarja s podatkom, da je občina lani pridelala tri milijone minusa in da ima še za 7,5 milijona dolgoročnih posojil. Ker obenem razpolaga s 344 milijonov vrednim premoženjem, meni, da imajo še dovolj manevrskega prostora.
“Za letošnje leto zagovarjam osnutek proračuna v višini 24 ali 25 milijonov evrov. A tudi ko ga bo občinski svet potrdil, se bomo z občinskimi financami še naprej ukvarjali, celo še intenzivneje.”
> Kaj imate v mislih?
“Še podrobnejše analize in več ekonomsko smotrnih ukrepov. Prihodke je namreč smiselno načrtovati v višini 14 milijonov evrov na leto, odhodke, brez upoštevanja naložb, pa do 15 milijonov. Zmanjka torej milijon. Denar bomo morali trošiti zelo preudarno. Vendar brez prodaje - ponavljam prodaje, ne razprodaje - občinskega premoženja za naložbe ne bo šlo. Zanimanje za nakup izolske zemlje je še vedno veliko, tudi za 6000 kvadratnih metrov zemljišča za Drogo v industrijski coni, čeprav občini zanj ni uspelo dodeliti stavbne pravice. Pri prodaji nepremičnin bomo upoštevali dejavnost, ki jo kupec namerava tam izvajati. Ločili bomo med načrti za, na primer, trgovino s šestimi uslužbenci in tistimi za proizvodnjo s 150 zaposlenimi. Aktivno bomo iskali pravo, dolgoročno rešitev za Izolo.”
> Katera zemljišča so še primerna za prodajo? Ste pripravili seznam občinske srebrnine, premoženja torej, ki bo ostalo občinsko?
“Zagotovo so zanimive parcele na Šaredu, kjer mora občina sprejeti lokacijski načrt ali občinski podrobni prostorski načrt. Družinske srebrnine nismo izbrali. Naš cilj je, da Izola čez 50 let ne bo imela več kot 20.000 prebivalcev. Prizadevali si bomo za demografski premik, saj občina s 14 milijoni prihodkov ne more biti uspešna. Potrebovala bi jih vsaj 16 - ob največ 14 milijonov odhodkov. Razvoj bomo načrtovali tudi z javno-zasebnim partnerstvom in drugimi viri financiranja.”
> Za kdaj načrtujete naložbe?
“Najlepši deli Izole so že v zasebni lasti. Pomembno pa je načrtovati, kaj tja umestiti, in upoštevali potrebe občanov. Pred očmi bomo imeli nova delovna mesta in celoletne dejavnosti, nikakor pa ne novih spalnih naselij. Zdajšnja kriza v gradbenem sektorju je z vidika razvoja Izole zelo dobrodošla.”
MIRJANA CERIN
Celoten pogovor preberite v torkovi tiskani izdaji Primorskih novic.