Jadranka Šturm Kocjan s pobudo za vrnitev spominske plošče TIGR na Muzejski trg v Kopru

KOPER > Na območju današnjega Muzejskega trga v Kopru so nekoč stali zapori, v katerih je fašistična Italija zapirala in mučila številne nasprotnike fašizma, vključno z bazoviškimi junaki in Cirilom Kosmačem.

Predali v hrambo Pokrajinskemu muzeju Koper

Po vojni so stavbo porušili in tam zgradili Osnovno šolo Janka Premrla Vojka. Na pročelje so vzidali spominski plošči s slovenskim in italijanskim besedilom, ki obsoja fašistično nasilje. Pred skoraj dvema desetletjema pa so ob rušenju šolske stavbe plošči odstranili in ju predali v hrambo Pokrajinskemu muzeju Koper.

Jadranka Šturm Kocjan predlaga vrnitev plošč na prenovljeni trg. "Prenova trga predstavlja naravno priložnost, da ta spomin vrnemo tja, kamor geografsko in spominsko sodi. Dodaten motiv ponuja stota obletnica nastanka organizacije TIGR, ki jo bomo obeležili prihodnje leto. Mestna občina Koper bi se na ta način poklonila zaprtim tigrovcem in borbašem kot prvim upornikom proti fašističnemu režimu," je pojasnila za STA.

Na občini Koper so po navedbah Regionala Obala pojasnili, da zgodovinski kontekst območja obiskovalcem že ustrezno predstavljajo informativni napisi ob vhodih v podzemno parkirno hišo Belveder. Plošč ne bi vračali na trg, saj menijo, da je Pokrajinski muzej najprimernejše mesto za hrambo. Javni zavod so ustanovili prav z namenom evidentiranja, hrambe in interpretiranja premične dediščine za lokalno in širšo javnost, so za portal še pojasnili v kabinetu župana Aleša Bržana.

Šturm Kocjan: Plošča v depoju muzeja doseže le tiste, ki muzej aktivno obiščejo

Šturm Kocjan rešitev ocenjuje kot nezadostno. "Na zidovih ob vstopu v garažo resda visijo nekatere zgodovinske informacije, a mislim, da to besedilo ponuja zgolj tehnično rešitev in ne dostojnega obeležja. Plošča v depoju muzeja doseže le tiste, ki muzej aktivno obiščejo. Javni trg pa dnevno prečkajo domačini, turisti in šolarji. Zgodovinska obeležja v javnem prostoru nosijo drugačno, močnejšo, pedagoško in simbolno funkcijo ter zagotavljajo dostopnost vsem," je poudarila.

Pobudo za vrnitev plošče je uskladila tudi z Območno enoto Društva TIGR za slovensko Istro in nekaterimi lokalnimi zgodovinarji. "Pri pobudi bom vztrajala, a na način, ki ostaja odprt za sodelovanje. Tu rešujemo vprašanje zgodovinske pravičnosti in odgovornosti skupnosti do lastne preteklosti. Podporo bom iskala med mestnimi svetniki, zlasti tistimi, ki se zavedajo pomena antifašistične dediščine tega mesta," je napovedala.