Proslavo ob dnevu suverenosti zasenčili žvižgi. Protestnico oglobili za 1750 evrov.
Državna proslava ob dnevu suverenosti je v Koper prinesla tudi proteste in ostre odzive na vladno razlago zgodovine osamosvajanja. Medtem ko je premier Janez Janša govoril o izgubljenih priložnostih in potrebi po novem razvojnem zagonu, ga je približno sto protestnikov pospremilo z žvižgi in vzkliki. Del javnosti je zmotila tudi številčna prisotnost vojske in policije.
"Slovenija ni dokazala, da je samo vstala, ampak tudi obstala," je na državni proslavi ob dnevu suverenosti na Ukmarjevem trgu v Kopru dejal predsednik vlade Janez Janša. Njegov govor so spremljali žvižgi in protestni vzkliki, ki so se razlegali med občinstvom.
Janša je osamosvojitev predstavil kot rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za jezik, identiteto in obstanek. Med razlogi za zmago v vojni za Slovenijo je izpostavil jasen politični cilj, enotnost naroda, plebiscitno podporo, pravočasne priprave na obrambo in dobro organizacijo civilne obrambe. Slovenske enote je opisal kot homogene in motivirane, ob tem pa poudaril tudi human pristop, s katerim so se izogibali žrtvam na obeh straneh.
"Danes je Slovenija varna, varnost pa je glavni pogoj stabilnosti in s tem tudi ekonomskega razcveta," je dejal premier. Spomnil je na pričakovanja iz prvih let samostojnosti, ko naj bi Slovenija postala druga Švica, se gospodarsko odpirala in se uveljavljala na zahtevnih zahodnih trgih. Med dosežki je naštel članstvo v Združenih narodih, Evropski uniji, evrskem območju, zvezi Nato in OECD.
Toda po njegovih besedah so obdobju začetnih uspehov sledila leta izgubljenih priložnosti. Sloveniji je očital vračanje v sistem privilegijev, interesnih povezav, selektivne pravice in političnega izključevanja. Ocenil je, da država danes dosega nekaj manj kot 91 odstotkov evropskega povprečja, ter napovedal, da bo treba odpraviti zablode preteklih let in začeti nov razvojni cikel.
Kdo je bil in koga ni bilo?
Medtem so protestniki njegov govor pospremili z žvižgi in vzkliki. Po neuradnih informacijah naj bi varnostniki eno izmed protestnic pospremili s prizorišča. Med Janševim nagovorom je prizorišče zapustil tudi Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije
Na proslavi ni bilo niti koprskega župana Aleša Bržana. Državljankam in državljanom je v spletni objavi čestital ob dnevu suverenosti in sledilce pozdravil z vrha Slavnika.
Kandidatka Svobode za koprsko županjo Mateja Hrvatin Kozlovič je tudi že vnaprej napovedala bojkot proslave. "Povezovanje ne pomeni molka, kadar so presežene meje spoštovanja. Verjamem, da bi morali ob takšnih priložnostih stopiti skupaj, ne pa ustvarjati novih delitev," je zapisala in izrazila podporo predsednici republike pri bojkotu prireditve.
Tudi kandidata Levice Alana Medveša tudi ni bilo na proslavo. "Ne morem praznovati vrednot svobode in miru ob slavnostnem govorniku, čigar vlada ohranja odnose z izraelsko vlado kljub grozotam v Gazi in nasilju na Zahodnem bregu," je med drugim zapisal.
Del civilne družbe se je uprl državni proslavi ob dnevu suverenosti v Kopru.
Foto: Aljaž NovakUdeležbo na proslavi pa je napovedal kandidat Piratov za koprskega župana Matej Sukič, sicer tiskovni predstavnik Gledališča Koper, ki ga bo do januarja vodila Katja Pegan, režiserka koprske proslave. Kot je pojasnil pred dogodkom, njegovega odnosa do Janeza Janše in aktualne oblasti ne gre enačiti s spoštovanjem do ljudi, ki so soustvarjali osamosvojitev. Ob tem je izpostavil pomen narodnoosvobodilnega boja kot enega od temeljev poznejše osamosvojitve in izrazil nestrinjanje z odsotnostjo praporščakov NOB. Na proslavo je prišel predvsem zato, da bi izkazal spoštovanje ljudem, ki so s svojim delom in pogumom prispevali k nastanku samostojne države, pa tudi ustvarjalcem, ki so pripravili kulturni program.
Poleg večine ministrov aktualne vlade pod Janševim vodstvom so se proslave udeležili tudi nekateri predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni premier Lojze Peterle ter ministri Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju. Opazili smo tudi nekdanjega poslanca in izolskega podžupana Gregorja Periča.
Svoje strinjanje s premierjem Janšo je za PN izrazil notranji minister Franci Matoz. "Lahko vam samo povem, da delitve producirajo tisti, ki ne ljubijo Slovenije." Z njim soglaša tudi Igor Bavčar. "To so aktualne politične delitve, ki ne koristijo in na katerih določeni gradijo svojo politiko. Mislil sem, da smo že malo mimo tega, saj v kampanji tega ni bilo toliko, ampak takoj, ko je neka priložnost, da nekdo pridobi in ohrani svojo četico za sabo, začne s tem."
"V Istri smo antifašisti"
Polemike so državno proslavo spremljale že pred njenim začetkom. Udeležbo so odpovedali predsednica republike Nataša Pirc Musar in predstavniki opozicijskih strank Svoboda, Levica in SD. Med razlogi za nasprotovanje je bilo tudi preimenovanje praznika, ki je po mnenju kritikov poseg v njegovo zgodovinsko vsebino.
V Kopru pa se je del prebivalcev odločil, da bo svoje nestrinjanje izrazil na ulici. Med protestniki je bila tudi aktivistka Ljuba Miljušević, ki ni skrivala jeze zaradi premierjeve politike.
Posredovati je morala tudi policija.
Foto: Tomaž Primožič"Tukaj v Istri smo protifašisti in ne toleriramo sovraštva in razdvajanja," je povedala. Rdečo zvezdo je označila za simbol svobode in dodala, da se je nekateri bojijo kot hudič križa. Prav zato se je odločila mimoidočim deliti palice z motivom rdeče zvezde na vrhu. Nekaj protestnikov je s seboj nosilo tudi črne kartonaste kocke in tako opozarjalo na afero Black Cube.
Deloma kritična je bila do odločitve predsednice republike, da se proslave ne udeleži. Sama bi ravnala drugače, je pojasnila. "Če bi bila jaz predsednica, bi prišla na proslavo. Oziroma ne bi dovolila, da se tako ravna z institucijo predsednice republike. Če bi se pa to zgodilo, bi prišla in Janšev govor izžvižgala in protestno odšla. Tako bi po moje morale narediti vse stranke"
Kot smo izvedeli po protestu, je Miljušević za žvižge prejela globo. "Priznam, da sem žvižgala, na začetku so nas opozorili. Ampak oglobili so me na koncu, ko nisem več žvižgala," je povedala. Kot je pojasnila, so ji izrekli globo v višini 1750 evrov.
Del civilne družbe se je uprl državni proslavi ob dnevu suverenosti v Kopru.
Foto: Aljaž NovakZa neudeležbo se je odločila tudi Vesna Mikolič, predsednica slovenskega centra PEN, ki je sicer prejela vabilo na proslavo. Kot je pojasnila, ne pristaja na provokacije, ki so po njenem lahko zelo nevarne. "Provocirati tako, da mešaš osvoboditev in osamosvojitev sredi Kopra je načrtno in ideološko razdvajanje naroda."
Del civilne družbe se je uprl državni proslavi ob dnevu suverenosti v Kopru.
Foto: Aljaž NovakOb tem jo je zmotila tudi številčna prisotnost vojske in policije. "Prvič se mi je zgodilo, da ob poslušanju slovenske in evropske himne, da nisem ob tem čutila zanosa, ponosa.. ampak nelagodje, nemoč. Spreletaval me je srh." Militarizacijo praznovanja je označila za grozljivo, opozorila pa je tudi, da bi lahko prihodnje leto sledili novi predlogi za preimenovanje praznika, ki bi še dodatno poudarili ideološko razlago zgodovine.
Policisti opozarjali protestnike
Med protestniki je bil tudi kulturolog in aktivist Luka Bevk, ki je poudaril, da je antifašizem del istrske identitete. "Danes sem tu, ker je v Istri doma antifašizem. To je v naši krvi in del naše identitete. Ko se fašisti pojavijo pri nas, je treba odreagirati," je dejal. Kritičen je bil tudi do številčne prisotnosti policije. Takšno varovanje po njegovem mnenju pomeni nepotreben strošek za davkoplačevalce, hkrati pa ga razume kot izraz strahopetnosti.
Nestrinjanje z državno proslavo so izrazili tudi neznani aktivisti z Markovca, ki so pod gradom izobesili plakat z rdečo zvezdo.
Pogled na Markovec.
Foto: Tomaž PrimožičZavršalo je tudi zaradi odsotnosti italijanskega jezika na slovesnosti. Koper namreč leži na narodnostno mešanem območju, kjer je italijanščina poleg slovenščine uradni jezik.
Odlok o izvajanju dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju, ki so ga sprejele občine Koper, Izola, Piran in Ankaran, določa, da se morata na slavnostnih prireditvah ob praznikih in pomembnih obletnicah uporabljati oba jezika.
Del civilne družbe se je uprl državni proslavi ob dnevu suverenosti v Kopru.
Foto: Aljaž NovakMedtem ko so protestniki z žvižgi in vzkliki izražali nestrinjanje z govorom, je posredovala tudi policija. Protestnike je opozarjala, da z žvižgi motijo javno prireditev. Napetosti so bile zaznavne tudi v stikih med nasprotniki proslave in podporniki aktualne oblasti, vendar do nasilja ni prišlo.
Proslava se je pa "lepa in dostojna" zdela veteranu Lojzu Zadelu. "Pomembno je, da mlajše generacije ne pozabijo, koliko truda in poguma je bilo potrebnega, da imamo danes samostojno državo. Delitev je vsekakor več kot prej, ko smo bili Slovenci bolj enotni. Zdaj so začeli preveč deliti in to mi ni všeč. Moramo sprejeti spremembe, mladim pa pustiti, da živijo z našim duhom naprej," je povedal. "Izgredi so bili, tu ne moreš pomagati. Občutek imam, da je delitev več kot leta 1991 in to je sramota. Škoda, saj se nismo za to borili," pa je povedal veteran Edi Porošak.