Japonski obisk kot učna ura logistike
Luka Koper je včeraj gostila gospodarsko delegacijo iz Nagoye, ki je največje japonsko pristanišče, in ji predstavila prednosti sodelovanja s Koprom. Kaj vse je - poleg časa in cene prevoza - pomembno v logistiki, pa se je lepo pokazalo ob koncu predstavitve. Japonske goste je zanimalo dvoje: kako v Luki rešujejo okoljska vprašanja in predvsem, ali jim je po stavki leta 2011 uspelo rešiti spore s sindikati.
KOPER > “Po stavki v letu 2011 se je nekaj večjih strank umaknilo iz Kopra in to se je takrat poznalo z občutnim padcem pretovora kontejnerjev za Japonsko,” je povedal Genichi Kashiwamura iz madžarske podružnice japonskega špedicijskega podjetja Yusen. “Predvsem dolžina stavke je takrat načela zaupanje,” je na osem dni zaustavitve pristanišča spomnil njegov kolega Tamas Tanarki.
Se bo Luka obarvala v barvo japonskih češnjevih cvetov?
Japonska je za Luko Koper pomembna trgovinska partnerica, lani so za Japonsko pretovorili za skoraj pol milijona ton blaga; največ je bilo kontejnerjev in avtomobilov.
V Luki si že nekaj let prizadevajo, da bi v Koper dobili tudi reden direkten kontejnerski ladijski servis, ki ga za zdaj še ni. Najdlje so pogovori z japonskim ladjarjem ONE (prepoznaven je po kontejnerjih v roza barvi). “Krepitev pretovora z Japonsko ni odvisna samo od nas, ampak od naših strank. Zato je takšen obisk iz japonskega pristanišča zelo pomemben,” pravi predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel.
Reka, Trst in Koper od daleč eno pristanišče
V Nagoyi so lani pretovorili 197 milijona ton blaga; našteli so 1,4 milijona vozil in 2,7 milijona TEU-kontejnerjev. Jiro Takahashi, podpredsednik gospodarske zbornice v Nagoyi, je povedal, da so za letošnji obisk izbrali pristanišča Koper, Trst in Reka. “S čezmorske perspektive je območje na razdalji 70 kilometrov eno pristanišče in med njimi pričakujejo sodelovanje, ne pa kakšnih nepotrebnih nesoglasij,” dodaja Tanarki. Kot glavno nalogo japonskega špediterja pa je izpostavil prepričevanje strank, da morajo pri odločanju o vstopu na trge srednje in vzhodne Evrope upoštevati celotne transportne stroške, ne samo pomorskega transporta. “Na drugih trgih po svetu je glavnina stroškov pomorski del, kopenski pa predstavlja zgolj deset ali 15 odstotkov. Za trg srednje in vzhodne Evrope pa stroški kopenskega prevoza predstavljajo približno polovico vseh stroškov.”