Jate škorcev na postanku ob morju

KOPER > A dovolj je kakšen zvok, ki jih preseneti, in na tisoče kril zaprhuta. Preproga se raztrga, ptiči se dvignejo, za hip včasih zatemnijo nebo in odletijo drugam. V naravnem rezervatu Škocjanski zatok pravijo, da tako velike jate najverjetneje škorcev - v jatah je lahko tudi po tisoč ali dva tisoč kljunov - niso nič izjemnega, morda smo nanje zdaj le bolj pozorni: “To je tipičen pojav. Nekateri ptiči so že odleteli proti južnim krajem, te jate, ki jih zdaj videvamo pri nas - verjetno so ptiči iz severnejših predelov - pa so se za zdaj ustavile ob morju. Ne mudi se jim naprej. Toplo je še, hrane je v izobilju.” Jate zamenjujejo prizorišča, ptiči iščejo hrano. Ko jo zmanjka, se jata premakne drugam. Eno izmed njih so opazili na obalni cesti (na fotografiji), zelo pogosto so tudi v Škocjanskem zatoku, na travnikih; škorci niso ničkaj plašni, niti živina jih ne moti. Velikokrat so na drevesih, posebej so jim ljube tamariske, ki zrastejo dva metra visoko. Ko bo hladneje, se bodo škorci verjetno pomaknili do južne Italije, lahko pa se zgodi, da bodo ostali v naših krajih.