Je nasprotje od umne rabe obale neumna raba?

KOPER > Besedilo resolucije je obliko dobivalo na pisalnem stroju odvetnika Gregorja Velkaverha, ki je bil med prvimi pravniki z magisterijem s področja pomorskega prava pri nas.

Zakaj se je med osamosvojitvenimi dokumenti pred 30 leti znašla tudi resolucija o pomorski usmeritvi nastajajoče države?

Danijel Božič: “Resolucija brez glasu proti”

“To je edini dokument, ki ga je slovenska skupščina potrdila brez glasu proti in povsem brez amandmajev. Le trije so se vzdržali. To je bil velik dosežek in sem na to zelo ponosen,” pravi soavtor besedila resolucije Danijel Božič, takrat delegat občin v slovenski skupščini. V delovni skupini so poleg Božiča, Starmana in Velkaverha sodelovali še Aurelio Juri, Franco Juri, Jože Možek, Ivan Lozej ...

“V tistem času so ideje kar buhtele, kot testo, ki vzhaja. Takrat sem bil predsednik sodišča v Kopru in sem se ukvarjal s pomorskim pravom, ko je prišel do mene Danijel Starman, takrat Demosov delegat, in me začel nagovarjati, da bi naredili nekaj v pomorski smeri, da bi pripravili nek osnutek, dokument o pomorstvu. Takrat še ni imel jasnega naslova, ta se je izoblikoval kasneje.”

Nastajal je torej v vaši pisarni na koprskem sodišču?

Gregor Velkaverh

partner v Odvetništvu Starman-Velkaverh

“V resoluciji o pomorski usmeritvi je zastavljeno, kaj vse bi bilo dobro narediti. O tem, kaj se je iz nje uresničilo in česa ne, pa lahko zdaj, po 30 letih, delajo analize.”

“Manjša skupina nas je bila, kakih pet ali sedem, vsak je prispeval različne ideje. Kdo vse je bil še zraven razen Danijela Božiča, takratnega delegata občin v skupščini, se ne spomnim več. Osnutek je nastal v kratkem času. Zbirali in tipkali smo ga v moji pisarni na sodišču, ker je bila dovolj velika. So tudi kritizirali, kar sem zapisal, in spreminjali, jaz pa pridno vnašal. Takrat še ni bilo računalnikov, tako da smo še rezali besedilo in lepili popravke, pa dotipkali kakšno vrstico. Čistopis dokumenta je prevzel Starman in sam potem nisem več imel vpogleda, kaj so še dodajali ali spreminjali ter ga na koncu poimenovali resolucija.”

A z jasnim ciljem, naj nastajajoča država izkoristi lego ob morju.

“To je na koncu izšlo kot ideja, da bi spodbudili politiko, naj razmišlja, da je Slovenija tudi pomorska država, in naj se usmeri v to, da pomaga pomorstvu. V resoluciji je zastavljeno, kaj vse bi bilo dobro narediti. O tem, kaj se je iz nje uresničilo in česa ne, pa lahko zdaj, po 30 letih, delajo analize.”

Ampak takrat je imel dokument široko podporo, kajne?

“Bil je izrazito nestrankarski političen dokument, usmerjen samo v pomorstvo. Demos pa imel večino v skupščini. Glasovati zanj ni bil problem, saj je šlo za resolucijo, neobvezujočo, ki ni pomenila nobenega dinarja iz proračuna ali nosila posledic, v njej so samo pozitivne stvari.”

Velik poudarek resolucije je na trajnostnem razvoju, kar pred 30 leti sicer še ni bila ravno prioriteta gospodarstva ...

“Drži, sam sem v prvem osnutku celo predlagal nekaj odstavkov, zelo naravnanih v korist gospodarstvu, a so me kolegi hitro ustavili in se usmerili bolj v okolje. Najbolj pa so se zabavali, ko sem zapisal, da bo 'Republika Slovenija skrbela za umno rabo obalnega območja'. Je nasprotje od umne rabe neumna raba, so spraševali. A vendarle je izraz umna raba ostal v resoluciji.”