Je vsega kriv Igor Bavčar?

KOPER >Včerajšnji dan na sodišču je bil namenjen predvsem menjalno-prodajni pogodbi, ki sta jo aprila 2002 podpisala Pomorsko športno društvo Koper in v njegovem imenu takratni predsednik Lojze Peric ter Marina Koper, ki jo je zastopal direktor Ivan Štravs. Sklenjena je bila, ko je Istrabenz še vodil Janko Kosmina in je bilo to podjetje še lastnik Marine Koper.

Po izjavah prič so se dobri odnosi med dolgoletnima partnerjema spremenili, ko je Kosmino zamenjal Igor Bavčar in zaradi posla z Mestno občino Koper zaril nož v hrbet Pomorskega športnega društva Koper. Ne le da Bavčar ni imel razumevanja za morske športe, temveč je, kot je prepričan zastopnik Pomorskega športnega društva Slobodan Radujko, ob gradnji severne obvoznice z Mestno občino Koper sklenil dogovor, ki je športnikom škodil: “Obstaja dokaz o dogovorih med Istrabenzom in koprsko občino glede brezplačnega prenosa stavbne pravice, in to brez javnega razpisa.”

Marini Skiper, športnikom denar

S to pogodbo sta Marina Koper oziroma njen lastnik Istrabenz in Pomorsko športno društvo želela tudi na papirju urediti svoja vlaganja in lastništvo. Strinjala sta se, da Pomorskemu športnemu društvu pripada restavracija Skiper s teraso in še nekaj prostorov, Marina Koper pa da je lastnica večnamenske dvorane, pisarniških prostorov in terase. S pogodbo sta si izmenjala lastništvo (vsakdo je dobil tisto, kar je dejansko uporabljal) in si pridržala pravico do souporabe zemljišča ter uporabe skupnih delov zgradbe. Marini Koper bi torej po pogodbi pripadel Skiper, športnikom pa 250.000 evrov.

Marina Koper je s Skiperjem razpolagala že od marca 1997, ko je začela restavracijo obnavljati in jo oddala v najem. Ker je bila restavracija vredna več, kot je Marina vanjo vložila in tudi iztržila z najemninami, se je ta zavezala, da bo zvezi plačala omenjenih 250.000 evrov: nakazala je 180.000, ostalega denarja pa športniki niso nikoli videli.

Marina plačuje vse račune

Slobodan Radujko meni, da je Marina Koper s tem, ko ni izpolnila pogodbenih obveznosti, izgubila priložnost, da bi postala lastnica Skiperja.

Pogodbo bi lahko izpolnil tudi novi lastnik Marine, podjetje Grafist, ki jo je leta 2009 kupilo od Igorja Bavčarja, takrat še direktorja Istrabenza. A je podjetje leta 2009 od pogodbe odstopilo, enako je storila tudi zveza društev, nakar so sledili spori in tožbe, ki jim ni videti konca.

Trenutna situacija je takšna, da Marina obema športnima društvoma še zmeraj plačuje stroške elektrike, vode, odvoza smeti in sanitarne vode. Rado Sluga, direktor Marine Koper, je pojasnil, da so napeljave narejene tako, da porabnikov ni mogoče ločiti. “Izkoriščajo nas do skrajnosti,” je dodal Sluga. “Med letoma 2009 in 2014 smo za stroške namenili 27.500 evrov.”

O restavraciji Skiper pa je povedal, da je z njo Marina upravljala do leta 2013, nakar je Pomorsko športno društvo ukazalo najemniku, da najemnine ne sme več plačevati Marini. “Če bi jaz prevzel restavracijo, v katero nisem vložil niti centa, bi nekaj naredil, preden bi jo prevzel. Zagotovo ne bi grozil najemniku z odpovedjo pogodbe,” je dodal Rado Sluga.

Zemljišče je dala Luka

Lojze Peric se je povezal s kluboma Jadro in Nautilus, ko je bil še zaposlen v Luki Koper. Zemljišče, na katerem sta kluba delovala, je bilo v lasti Luke. Nautilus ni imel prostorov, Jadro pa hangar. Luka je zemljišče predala nastali zvezi Pomorskih športnih društev Koper, katere glavna naloga je bilo pridobivanje denarja za delovanje obeh klubov. Zatem je prišel Istrabenz z zamislijo o marini. Zveza je v gradnjo vložila zemljišča, Istrabenz pa denar. “Z menjalno-prodajno pogodbo smo želeli urediti lastninske pravice. Istrabenz je sestavil pogodbo, mi smo jo podpisali. Prejetih 180.000 evrov pa smo namenili za veslaške čolne, kombije, plače trenerjem,” se je spominjal Lojze Peric.

Vilijem Orel, ki je bil v času podpisovanja pogodbe prokurist kluba Jadro, je dodal, da niso niti pomislili, da bi lahko bilo s pogodbo kaj narobe. “Problem je nastal, ko nas je koprska občina razlastninila in dodelila stavbno pravico Marini Koper. Ko pa je lastnik postal Grafist, so prišle tudi tožbe,” je povedal Orel. Zadnjič so se s šefi Istrabenza srečali leta 2009 in predlagali, da bi zveza društev odkupila Marino ali pa poplačala svoje obveznosti. Vendar jo je Bavčar prodal Grafistu. “Želim si le, da bi uredili odnose z Marino,” je sklenil svoje pričanje Orel.

Ivan Štraus je tudi pojasnil, da lastninskih pravic tudi po podpisu pogodbe ni bilo mogoče urediti, saj koprska občina ni dala soglasja za etažno delitev. “Ob podpisovanju pogodbe nismo vedeli, da bomo potrebovali občinsko soglasje,” je povedal Štraus. Ko se je gradila severna obvoznica, je Marina Koper dala nekaj zemljišč, občina pa naj bi v zameno uredila lastništvo na območju marine. “Vsi so imeli interes, da se to reši, pa je nekdo očitno držal figo v žepu,” je sodišču še povedal Ivan Štraus.

ALENKA PENJAK