Jezdeci darovali kri

IZOLA> Petnajsterica je krenila iz Potoka, kjer so prenočili pri enem od članov društva, na pot pa so se začeli odpravljati že pred peto uro zjutraj, saj je bilo treba osedlati konje in se pripraviti na dvourno ježo.

Mavricij Kocjančič, ustanovni član društva, pojasnjuje: “Ježa bi bila krajša, če ne bi jezdili po asfaltu, zato je bilo treba jezditi počasneje. Od 34 naših članov sta dobri dve tretjini rednih krvodajalcev, zato so nas v izolski transfuziji že večkrat prosili, naj pridemo kdaj tudi s konji. Že praviloma pridemo darovat kri vsako leto tik pred decembrskim žegnanjem konj, poslej pa bomo prihod s konji pripravljali tradicionalno tudi poleti.”

Včeraj so s seboj prinesli tudi veliko posodo pasulja, klobase pa so prispevali v transfuziji. “Če že potnih stroškov več ne smejo dajati, pa imamo vsaj piknik,” se je pošalil Kocjančič. Konjeniki so v sedlo pomagali tudi nekaterim izmed osebja transfuzije in mnoge medicinske sestre priznavajo, da so tokrat prvič v življenju sedle na konja.

Zdravnica Slavica Maver, specialistka transfuzijske medicine, omenja, da je kri včeraj darovalo 14 konjenikov, da pa ta organizirana skupina ni edina, ki redno hodi darovat kri v Izolo: “Nasploh so večje skupine pri nas že pravilo, naj med drugim omenim gasilce, motoriste, policiste ... Vsi so vestni in redni darovalci in nihče se ne pritožuje nad predpisom, ki nam od 1. julija dalje ne dovoljuje krvodajalcem več poravnati potnih stroškov.” Sicer pa je oskrba s krvjo v Izoli, pa tudi drugod po državi, kljub poletju povsod nemotena. Nikjer sicer ni pomanjkanja, zaloge pa so malce skromnejše predvsem s krvjo skupin, ki so Rh negativne, a za zdaj tudi s temi uspevajo dohajati potrebe.JASNA ARKO

Tudi zdravstveno osebje je konjenike nestrpno pričakovalo ter kasneje tudi poizkusilo, kakšen občutek je sedeti na konjskem hrbtu Zdravko Primožič/Fpa