Jin in jang univerze
“Politiki morajo poslušati strokovnjake, ne pa pisati strategij,” je na včerajšnji okrogli mizi o visokem šolstvu v Sloveniji poudarila prof. dr. Tanja Dominko, ki že dolga leta deluje v Združenih državah Amerike.
KOPER>V Sloveniji bi bili vsi radi pametni, ne znamo pa se poslušati, je na okrogli mizi Primorski univerzi v korak s časom, ki jo je organizirala Univerza na Primorskem, poudarila prof. dr. Tanja Dominko, ki ima izkušnje z visokošolskim sistemom v ZDA.
Tanja Dominko: “Politiki morajo poslušati strokovnjake, ne pa pisati strategij.”
Z neustreznimi praksami vladajočih v Sloveniji se srečuje tudi rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik, ki pa glavni problem vidi v tem, da država nima strategije. Ne zgolj na nivoju visokega šolstva, tudi na nivoju države ne. Raznorazne strategije so napisane brez posveta z vpletenimi, poleg tega pa nimamo niti normalnega državnega aparata: “Uradniki se dojemajo kot del oblasti, ne kot javni uslužbenci, ki naj pomagajo državljanom”.
Na ne prav veliko posluha pa v državniških sobanah na spomladanskih pogovorih ni naletel niti Dragan Marušič, ko so usklajevali proračun. “Če ne ubranimo visokega šolstva, bomo postali drugorazredna evropska država,” svari.
Čas in denar za kakovost
Dragan Marušič: “Izobraževanje in raziskovanje sta povezana kot jin in jang.”
Za Marušiča je ustrezno merilo kakovosti univerze njeno kotiranje v svetovnem merilu. Zavrtanik poudarja, da sta za kakovost univerze potrebna čas in denar. Vrhunske univerze so se razvijale stoletja, na voljo pa imajo tudi precej denarja.
V ZDA pri merjenju kakovosti upoštevajo število raziskovalnih projektov, proračun, pa tudi to, kje so zaposleni diplomanti, pravi Dominkova. Zato se ji zdi potrebno, da nas ocenjujejo tudi tujci, naše univerze pa naj se bolj posvetijo raziskovanju: “Izobraževanje z namenom izobraževanja ne pelje nikamor.”
Preveč toga zakonodaja?
Marušič povezavo poučevanja in raziskovanja vidi kot nujno - tako kot sta povezana jin in jang. Univerza v Novi Gorici je že sedaj precej raziskovalno usmerjena, saj so njihovi zaposleni v veliki meri angažirani v raziskovalnih projektih, ki univerzi prinašajo tudi denar.
Danilo Zavrtanik: “Uradniki se dojemajo kot del oblasti, ne kot javni uslužbenci, ki naj pomagajo državljanom.”
Zavrtanik bi si želel, da bi bila univerza glede tega razmerja lahko bolj fleksibilna. “Slovenska zakonodaja je na področju visokega šolstva preveč toga.” Marušič vidi rešitev slovenskega visokega šolstva v tem, da država podpre študijske programe, s katerimi lahko prodremo v svetovni vrh.
Kaj pa sodelovanje med obema univerzama? Marušič univerzo ob reki Soči vidi kot komplementarno obalni, s sodelovanjem pa je zadovoljen tudi Zavrtanik, ki sicer pravi, da so univerze “kot sosedje” - raje prijateljujejo z bolj oddaljenimi, je pa njihova dolžnost, da - čeprav so globalne - sodelujejo tudi z lokalnim okoljem. REKA ŠAV