Juri za jurja toži državni zbor

KOPER > Luka Juri zahteva od državnega zbora 1250 evrov. Gre za približno polovico plače, za katero v DZ menijo, da mu je niso dolžni izplačati. Juri meni drugače, prepričan je, da gre za napačno interpretacijo. “Državni zbor je zahteval, naj me vzame nazaj v službo prejšnji delodajalec, Univerza na Primorskem (UP). A pri njih tedaj nisem imel več službe,” pravi Juri. Z UP, kjer je bil asistent, je imel sklenjeno samo pogodbo za določen čas, iztekla pa se mu je že leta 2009.

Vrnitev k prejšnjemu delodajalcu je možno zahtevati le v primerih, ko ima delavec sklenjeno pogodbo bodisi za nedoločen čas bodisi za določen čas, ki pa še velja. V primeru Luke Jurija se je pogodba iztekla že leta 2009. Do takrat je bil asistent na UP, delal je preko delovnega časa. “Kasneje pa se je na UP zmanjšal proračun, morala je odsloviti nekaj ljudi. Tudi jaz nisem imel več ur, ko bi predaval, in tako se je moja pogodba z letom 2009 končala. Zato ne morem zahtevati vrnitve na UP, kakor razlagajo v DZ,” pravi Juri.

Od DZ zahteva 1250 evrov, medtem ko zamudnih obresti nekdanjemu delodajalcu ni zaračunal. Gre za običajno tožbo delavca ob koncu delovnega razmerja, ki mu delodajalec ni plačal, kar bi mu po zakonu moral, pojasnjuje Juri: “Delavcu ne preostane drugega, kot da gre na delovno sodišče. Žalostno pa je, da moram tožiti DZ, ki naj bi zakonodajo upošteval.”

Da bi se odpovedal celotnemu ali delu svojega zahtevka, Juri ne razmišlja. “Seveda pa poravnava pride v poštev, a le, če mi DZ izplača, kar mi gre. Tako bi se izognili dodatnim stroškom.“SR