Jutri na ogled nov trg v Topolovcu

KOPER> Vrednost obeh investicij skupaj presega 300.000 evrov. Pomen projekta je tudi v seznanitvi prebivalstva z gradnjami, ki ne posegajo v dediščino.

Projekt Revitalizacija istrskega podeželja in turizma v istrskem podeželju (Revitas), ki se je sicer po dveh letih in pol zaključil marca, je v okviru operativnega programa instrumenta za predpristopno pomoč med Slovenijo in Hrvaško 2007-2013 izvajala Mestna občina Koper (MOK), partnerji v projektu pa so bili še Istrska županija, občini Izola in Piran, Zavod za varstvo kulturne dediščine, občina Svetvinčenat, mesta Poreč, Buzet in Vodnjan ter Turistična zveza istrske županije.

V soboto odprtje trga v Topolovcu

Kot je na današnji novinarski konferenci v Kopru pojasnila predstavnica MOK Ivana Štrkelj, so cilj revitalizacije podeželja uspeli udejanjiti prav s trgom v Topolovcu, ki ga bodo svečano “odprli” v soboto, in z Bržanovo domačijo. MOK je znotraj projekta je uredila tudi tematske poti, ob njih uredili počivališča, v Piranu pa so denimo pripravili zemljevide teh poti.

Ob tem je Štrkljeva poudarila pomen celovitosti projekta, h kateremu so dejavno pristopili vsi partnerji. Zapuščina Revitasa pa bo tudi promocija Istre kot enotne turistične destinacije, s čimer se nadejajo tudi večjega interesa turistov za obisk istrskega zaledja na obeh straneh meje.

Znotraj projekta so izdelali štiri različne publikacije - tri tiskovine in en dokumentarni film na DVD-ju - na temo kulturne dediščine. Tako so med drugim predstavili istrske suhogradnje, način pristopa k njihovi obnovi ter pomen kulturne dediščine podeželja, je pojasnila umetnostna zgodovinarka, etnologinja in koordinatorka projekta Eda Benčič Mohar.

Benčič Moharjeva je poudarila tudi pomen vključitve lastnikov objektov in lokalnega prebivalstva, ki bi moralo postati nosilec ohranjanja dediščine.

Obnova ni dosti dražja od novogradnje

Kot je izpostavila, obnova istrskih suhogradenj v nasprotju s splošnim prepričanjem ni bistveno dražja od novogradnje, prav tako pa so tradicionalne arhitekture zelo vzdržljive in lahko primerno obnovljene več kot zadovoljivo odgovorijo na današnje bivanjske zahteve. Poleg tega lahko posamezniki kljub izteku projekta Revitas še vedno kandidirajo na evropskih razpisih in tako dobijo vrnjenih do 85 odstotkov vloženega denarja.

Podeželske arhitekture so enkratne celote, ki pa jih po njenih besedah žal vse prepogosto brišemo: “Ko to zbrišeš in prenoviš, da bo 'lepše', v bistvu uničiš to, kar je bistveno za tako domačijo.” Sicer pa je Moharjeva opozorila še, da država pomanjkljivo izvaja nadzor nad gradbenimi posegi v dediščino, s tega vidika pa manjka tudi načrt razvoja podeželja.

STA