Kaj bo s kakiji po toči, še ne vedo
Toča, ki je pred nekaj dnevi zajela ozek pas v Strunjanu in njegovi okolici, je povzročila veliko škodo. Potolkla je predvsem češnje, kakije, breskve, trte in zelenjavo.
STRUNJAN > Toča je presekala prazničen petkov popoldan, ko je kar 20 minut klestila nasade v Strunjanski dolini in okolici. “Najprej je padala z dežjem, potem sama toča. Bila je kot večji lešniki, a je trajala dolgo. Če bi padala le tri minute, ne bi bilo toliko škode,” pravi Franco Giassi iz Strunjana v svojem nasadu kakijev. Toča je potolkla nastavke cvetov in plodov, tako da ne ve, kaj se bo iz njih razvilo. “Če bi taka toča padala avgusta, ne bi imeli popolnoma nič plodov, zdaj si bodo mogoče še opomogli,” upa.
Češnje so povsem potolčene
“Pri kakijih so problem drevesa, saj so listi in vejice močno poškodovani. Tega še nismo doživeli, zato ne vemo, kako bo s sadeži,” pravi Irena Vrhovnik iz koprske kmetijske svetovalne službe. Sicer je toča najbolj prizadela sadje, ki je tik pred pobiranjem: “Češnje je 100-odstotno uničila. Tudi breskve so potolčene in prav tako ne vemo, kako bo, ko bodo zrasli plodovi. Povsem je uničena zelenjava,” našteva. Nekoliko bolje so jo odnesle oljke, saj imajo drugačne liste: “Odbilo je posamezne liste in cvetove, a če niso poškodovane vejice, bo vse v redu. Lahko pa se kasneje pojavi bolezen, na primer rak,” pojasnjuje Vrhovnikova. V pomoč rastlinam pri okrevanju in zaščiti pred boleznimi so jih pridelovalci že poškropili z gnojili oziroma aminskimi kislinami, ki spodbujajo rast novih listov. Da se bodo kakiji po tem izvlekli, se nadeja tudi Silvano Knez iz Strunjana. “Počakati moramo vsaj en mesec, da vidimo, kaj bo. Mogoče je še upanja za tiste, ki nimajo odprtih cvetov, kjer pa so poškodovani peclji, bodo plodovi verjetno odpadli,” razmišlja.
Boji pa se, kaj bo z letošnjimi poganjki, ki jih je toča poškodovala, tako da bodo čutili posledice še prihodnje leto. Knez ima nasade kakijev na skoraj 2,5 hektarjih površin in večina se je znašla na udaru toče. Prizanesla je mlademu nasadu na drugi strani ceste v Strunjanu, srečo pa je imel Knez tudi zato, ker na njive še ni posadil zelenjave. Kdor je imel paprike, jajčevce, paradižnik in drugo že zunaj, je ostal brez vsega. Od krompirja so ostala le razcefrana stebla.
Trgatve ne bo
Žalosten pogled po toči kažejo tudi vinogradi v Strunjanski dolini in okolici. “Nastavki za grozde so vsi potolčeni, ostal je le kak nastavek, ki se je skril za kol. Poškodovani so tudi letošnji poganjki. Letos trgatve v tem vinogradu očitno ne bo, mogoče bomo le iskali kak skrit grozd tu pa tam,” ocenjuje Kristjan Božič. Od 12 hektarjev vinogradov, ki jih ima na različnih lokacijah, mu je toča potolkla skoraj polovico; poleg 14.000 trsov malvazije v Strunjanski dolini, še vinograd na Koštrlagu (pod Malo Sevo) in v starem delu Jagodja. Refošk na drugih lokacijah jo je bolje odnesel.
Tako Knez kot Božič pravita, da niti najstarejši krajani ne pomnijo, da bi v Strunjanu in okolici kdaj padala toča. Tudi zato svojih nasadov nimajo zavarovanih. “Cene zavarovanja proti toči so od 300 do 400 evrov na hektar, tako da te toča čaka že, ko greš na zavarovalnico plačat premijo. Vinograd je ocenjen na približno 4000 ali 5000 evrov, zavarovalnica po škodi pa izplača od 30 do 50 odstotkov. Zato se je težko odločiti, da boš plačal. Poleg tega denar ne more nadomestiti pridelka,” pravi Božič. A priznava, da bi se vendarle odločil za zavarovanje, če bi vedel, kaj ga čaka. Zaradi toče bo zdaj imel dve leti izgubo: “Ker nimaš vina, te ni na trgu. Zadržiš le stalne stranke ali si pomagaš z zalogo vin, če jo imaš.”
Kmetovalcem pa po toči povzročajo preglavice še plazovi in voda, ki zastaja na kmetijskih površinah in v sadovnjakih.
Naenkrat je namreč padlo ogromno dežja, sadjarji in vinogradniki pa zaradi razmočenega terena zdaj ne morejo do rastlin, da bi jih škropili.
HELENA RACE,
NIVES KREBELJ
