(LOKALNE VOLITVE) Kaj pravijo koprski županski kandidati o Luki Koper in parkiranju

KOPER • Večina kandidatov pravi, da niso naklonjeni povečanju števila avtomobilov v mestnem središču, izboljšali pa bi javni prevoz.

Nove garažne hiše

"Rešitve vidim v gradnji garažnih hiš na primernih lokacijah, sistemu P+R na obrobju, boljših avtobusnih povezavah, varnih kolesarskih poteh, digitalizaciji za zapolnitev parkirnih mest," pravi Mateja Hrvatin Kozlovič (Gibanje Svoboda in Zavedno Koper). Aleš Bržan (LAB) obljublja 500 novih parkirnih mest v najbolj gosto poseljenih soseskah, kjer je pomanjkanje parkirišč največje, med drugim napoveduje dograditev garažne hiše Prisoje in novo garažno hišo na Markovcu. Omenja tudi dvigalo, ki bo prebivalcem na Markovcu olajšalo pot v mesto. Za Petra Bolčiča (SDS) je največji izziv parkiranje v Semedeli, Prisojah, na Markovcu. "Tam je potrebno povečat parkirne zmogljivosti. V centru pa so cene primerne, za parkiranje morajo lastniki lokalov imeti enake pogoje kot prebivalci," pravi kandidat SDS.

Neodvisna kandidatka Jasna Softić podpira dodatna parkirišča in garažne hiše. "Najprej moramo poskrbeti za stanovalce, ki se s pomanjkanjem parkirišč srečujejo vsak dan. Hkrati pa mora biti javni prevoz bolj smiseln in prilagojen migracijam občanov in potrebam ljudi." Nik Popovič (KJN) napoveduje spremembo parkirnega režima: "Prva ura parkiranja bo brezplačna, vsaka naslednja bo stala evro, po 15. uri ter ob nedeljah in praznikih pa bo parkiranje brezplačno. Za tržnico bomo zgradili trinadstropno vkopano garažno hišo, kjer bo eno nadstropje samo za domačine."

Koper, tržnica, volitve, stojnice, župan

Foto: Denis Sabadin

Izboljšati javni prevoz

Praktično vsi kandidati poudarjajo ureditev primernih kolesarskih in peš poti ter izboljšanje javnega prevoza, ki bi moral biti bolj pogost in sodobnejši.

Stojan Prinčič (Socialni demokrati) opozarja, da je zagotovitev parkirnih mest zasebna zadeva in jo je treba na tak način tudi reševati. Podpira gradnjo parkirnih hiš, opozarja pa na problem parkiranja kombijev in tovornih vozil, kar je treba urediti, a to ne sme biti brezplačno.

Alan Medveš (Levica) in Matej Sukič (Pirati) zastopata stališče, da mora biti cilj zmanjšanje števila avtomobilov v središču Kopra. "Postopoma moramo širiti območja za pešce, umirjati promet ter izboljšati javni prevoz in povezave z zaledjem. Parkiranje za obiskovalce je treba urejati predvsem na obrobju, z dobrimi povezavami do središča," je odgovoril Medveš. Matej Sukič pa: "Prvi ukrep bo umik parkirišč za zaposlene v občinski upravi iz mestnega središča. Kot župan ne bom imel privilegiranega parkirnega mesta ob občinski stavbi. Okrepili bomo javni potniški promet in uvedli še več manjših električnih vozil."

Zmago Jelinčič (SNS) pravi, da brez izobraževalnega pristopa ne bomo uspeli zmanjšati uporabe avtomobilov, delna rešitev so nove garažne hiše in urejen mestni promet. Samir Šaković (Resnica), ki ima sicer tudi delavnico v starem mestnem jedru, se strinja z omejevanjem prometa, vendar bi morali ljudem najprej ponuditi ustrezne alternative. *Mestnega jedra ne moremo oživljati tako, da ljudem otežujemo dostop do njega," je zapisal v odgovoru.

Sprememba DPN, ki ne odraža več razmer

Pri vprašanju razvoja in sobivanja Koprčanov z Luko Koper prav vsi kandidati izpostavljajo pomen pristanišča za gospodarstvo občine, regije in države. Pri tem pa opozarjajo na usklajevanje in dogovarjanje med upravo Luke in prebivalci oziroma občino.

"Z omilitvenimi ukrepi je potrebno reševati življenjske pogoje ljudi, ki živijo v njeni neposredni bližini. Želim si tudi več povezovanja Luke z lokalnimi podjetji in univerzami, saj mora tudi lokalna skupnost nekaj imeti od uspešnega pristanišča," pravi Jasna Softić.

Aleš Bržan si bo prizadeval za spremembo državnega prostorskega načrta, ki je nastal leta 2011 in ne odraža več dejanskih razmer. "Zagovarjam načelo 'ne le več, ampak predvsem bolje'. Razvoj pristanišča mora temeljiti na znanju, novih tehnologijah in učinkovitejši logistiki ter čim manj obremenjevati okolje. Nadaljevali bomo tudi dogovore o umiku Luke z območja, ki ga načrt ne zajema," napoveduje Aleš Bržan.

Nik Popovič napoveduje, da bo za vsakodnevno komunikacijo z Luko imenoval strokovno osebo. "Luko bomo spodbujali k zeleni agendi, predvsem z elektrifikacijo privezov,. Nujna je sprememba pogodbe, saj je devet milijonov evrov, ki jih Luka namenja občini, premalo glede na obremenitve," je zapisal Popovič.

Mateja Hrvatin Kozlovič podpira razvoj Luke, a ne za vsako ceno: "Rast pristanišča mora spremljati vlaganje v železniško infrastrukturo, elektrifikacijo, zmanjševanje hrupa in drugih vplivov na okolje. Občina mora biti enakovreden sogovornik države."

Koper naj bo sogovornik pri razvoju pristanišča

Tudi Alan Medveš zagovarja razvoj ob varovanju okolja, zdravja in izboljšanju kakovosti bivanja prebivalcev: "Luka Koper je strateško pomembna za gospodarstvo in delovna mesta, zato mora ostati v javni lasti. Prednost moramo dati prevozu tovora po železnici, razbremenjevanju lokalnih cest ter zmanjševanju hrupa, prašenja in izpustov."

Stojan Prinčič spomni, da je prostorski razvoj koprskega pristanišča že definiran z državnim lokacijskim načrtom. "Zagotoviti je treba spoštovanje in izvajanje predpisov, predvsem pa reševanje sporov, ko gre za oškodovance zaradi delovanja pristanišča, kar ni le zakonska, ampak je tudi etična obveza," je zapisal.

K osvežitvi prostorskega načrta zaradi številnih sprememb se nagiba tudi Peter Bolčič. "Prostorsko stisko pa je bolj smiselno reševati znotraj območja pristanišča, na primer opustiti terminale sipkih tovorov, premoga, železove rude, kot pa kupovati zemljišča izven območja pristanišča."

Za Samirja Šakovića je pomembno, da njen razvoj poteka usklajeno z razvojem mesta. Dodaja še: "Mestna občina Koper mora biti aktiven sogovornik pri načrtovanju razvoja pristanišča, ne zgolj opazovalec odločitev drugih."

Zmago Jelinčič opozarja na dobrobit meščanov. "Nikakor ne smemo dovoliti novih velikih pomolov, ki so se jih v Trstu znebili in bi jih tuji lastniki radi pripeljali v Koper. S takimi pomoli bi bila celotna slovenska obala turistično uničena, zaslužki pa bi v glavnem odšli lastnikom v žep."

Matej Sukič podpira razvoj pristanišča, a zahteva, da se ne širi na kopno ali morje. "Zahtevamo odgovorno obvladovanje okoljskih in infrastrukturnih vplivov, pristanišče brez orožja ter avtomatizacijo, ki bo v korist delavcev, ne na njihov račun," še predlaga.