Kaj se lahko naučimo iz nesreče križarke Costa Concordia?
Tveganj v pomorstvu je veliko, zato so ukrepi v smeri nadzora pomorskega prometa, izboljšanja sistemov za zagotavljanje varnosti in zaščite okolja ter izobraževanja zelo pomembni, so ugotavljali udeleženci današnje okrogle mize z naslovom Pomen izobraževanja za varno, učinkovito in trajnostno pomorstvo: kaj se lahko naučimo iz nesreče potniške ladje Costa Concordia?.
PORTOROŽ> Pravni strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha je pojasnil, da je do nesreče domnevno prišlo zaradi kršitev italijanskih, evropskih in mednarodnih pomorskih predpisov glede varnosti plovbe, kot so denimo prepovedani “pozdravni manever”, preslabe usposobljenosti posadke in potnikov za reševanje ter ravnanja poveljnika po nesreči.
Tudi po januarski tragični nesreči ladje za križarjenja Costa Concordia, v kateri je življenje izgubilo 32 ljudi, večina Evropejcev še vedno meni, da so križarjenja varna, je pokazala nedavna raziskava javnega mnenja, ki jo je danes objavilo podjetje za organizacijo križarjenj MSC. Raziskavo je med 3. in 14. februarjem v Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji izvedel Interactive Institute, rezultati pa so pokazali, da 78,5 odstotka vprašanih meni, da so križarjenja varna oblika potovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Najboljši rezultat so zabeležili v Italiji, kjer je o varnosti križarjenja prepričanih 84 odstotkov vprašanih. Stopnja zaupanja med Italijani, ki so se vsaj enkrat že udeležili križarjenja, je bila celo 98-odstotna. Raziskavo so sicer izvedli, preden je prišlo do nesreče še ene križarke družbe Costa Crociere z imenom Costa Allegra, ki je obtičala v Indijskem oceanu, potem ko je zaradi požara ostala brez električne energije.
Poveljnik naj bi zadnji zapustil ladjo
Dolžnost poveljnika je, tako Pavliha, da v primeru nesreče zadnji zapusti ladjo, a je to bolj etične kot pravne narave. V pomorskem zakoniku pa je zapisano, da sme poveljnik v primeru neizbežne potopitve ladje to zapustiti šele tedaj, ko poskrbi predvsem za rešitev vseh potnikov in ladijskega dnevnika. Tako Slovenija kot tudi druge države morajo po Pavlihovih besedah zato čim prej ratificirati konvencijo Mednarodne organizacije za delo o pravicah pomorščakov iz leta 2006. Opozoril je tudi na pomen spremembe preventivnih mednarodnih pomorskih pravil oziroma njihove strožje uveljavitve.
Glede odškodninske odgovornosti ladjarja za potnike in prtljago Pavliha meni, da bistveno novost predstavlja dvotirni sistem odgovornosti. Po njegovem mnenju morajo članice EU in tudi druge države čim prej ratificirati ta protokol.
Sporna je odločitev, da bodo razbitino odstranili do konca leta
Etično in ekološko sporna pa je po mnenju Pavlihe napovedana odločitev italijanskih oblasti in podjetja Costa Cruises, da bodo razbitino odstranili šele do konca leta, saj bo v tem času že začela služiti kot habitat morski favni in flori, ki bi ga potem nasilno odstranili in tako povzročili škodo.
Slovenija je neuspešna pri vzpostavitvi aktivne službe za nadzor prometa
Marko Perkovič s fakultete za pomorstvo je opozoril, da je pri nesreči ladje Costa Concordia sovpadlo nekaj pomanjkljivosti, ki so po njegovih besedah pripeljale do katastrofe. Ena od teh je, da italijanska obalna straža razpolaga z opremo, ni pa vzpostavila službe nadzora. Slovenija medtem po Perkovičevih besedah nima niti opreme niti službe nadzora.
V severnem Jadranu se je od leta 2002 z uvedbo sheme ločene plovbe po Perkovičevih besedah varnost zelo izboljšala, še vedno pa ogromno ladij pluje blizu obale, čeprav ne bi smele. “Tveganj v pomorstvu je veliko, zato so pomembni ukrepi. Slovenija je zelo dobra po številu pregledov ladij v Luki Koper, prva v Evropi, tudi po zadržkih, ki jih izdajo, neuspešni pa smo zaenkrat pri vzpostavitvi aktivne službe za nadzor prometa,” je dejal Perkovič.
Ravnatelj srednje pomorske šole Marijan Tončič se je dotaknil pomena izobraževanja. Po njegovih besedah so ladijske posadke danes večnacionalne in multikulturne, posebno pri podporni delovni sili pa se dogaja, da se med seboj jezikovno ne razumejo, čeprav pravila pravijo, da naj bi vsi razumeli angleško. Za sodelovanje v taki družbi je po njegovih besedah potrebno veliko napora, ki se najbolj odraža v kriznih situacijah.
Od vsakega člana posadke se po njegovih besedah pričakuje, da je usposobljen za nudenje pomoči v vodi. “Čeprav se trudimo, da so ta usposabljanja na visoki ravni, smo pri svojem delu omejeni s pomanjkanjem inštalacij in opreme, kar je pred dvema letoma ugotovila tudi Evropska komisija za varnost plovbe,” je še dejal Tončič.
STA