Kaj si od članstva Hrvaške v EU obetajo v Istri

ISTRA> Hrvati so namreč v nedeljo z dvotretjinsko večino podprli članstvo svoje države v EU in s tem sprejeli “zgodovinsko odločitev”, kot je izid referenduma komentiral hrvaški premier Zoran Milanović.

Potem ko je hrvaški državni vrh navdušeno pozdravil dvotretjinsko podporo volilcev na nedeljskem referendumu, ki je bil, mimogrede, prvi po osamosvojitvenem referendumu maja 1991, in so Hrvaški hitele čestitati tako države članice EU kot države v regiji, so pripadniki Gibanja za Hrvaško - ne v EU, ki združuje večinoma desničarske zunajparlamentarne stranke in združenja, že sporočili, da ne priznavajo izidov referenduma. Obenem so napovedali proteste na več koncih Hrvaške.

Čestitke kljub najnižji udeležbi

Referenduma se je udeležilo le nekaj manj kot dva milijona ljudi, kar je slabih 44 odstotkov volilnih upravičencev. Tako nizka volilna udeležba pa Hrvaško postavlja na sam rep med članicami, ki so na referendumih odločale o vstopu države v EU. A medtem ko evroskeptiki opozarjajo, da referendum s tako nizko udeležbo sploh ni legitimen, že od nedelje zvečer iz Bruslja dežujejo čestitke Hrvaški. Šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta prepričana, da bo članstvo v EU Hrvatom odprlo nove priložnosti ter pomagalo zagotoviti stabilnost in blaginjo njihovega naroda.

Evropski komisar za širitev Štefan Füle v procesu ratifikacij ne pričakuje težav. Pozitiven referendum na Hrvaškem je po komisarjevih besedah tudi zelo pozitiven signal Beogradu, Prištini in drugim prestolnicam na zahodnem Balkanu. “Upam, da bodo izkoristili ta trenutek,” je pozval. Damir Kajin, poslanec Istrskega demokratskega sabora (IDS) v hrvaškem saboru, pa meni drugače: “Če je bila že na Hrvaškem tako nizka udeležba na referendumu, kakšna bo šele v Srbiji in v Bosni? Nihče namreč ne ve, kaj bo z EU in kaj bo z evrom čez nekaj let.”

Pahor: EU ni rešitev za vse probleme

Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor je že v nedeljo zvečer na Hrvaški televiziji (HTV) čestital Hrvaški. Pahor je ocenil, da gre za “odločitev tisočletja”, ki ima strateški pomen za Hrvaško, in veliki dan tudi za regijo in Evropo. Hkrati pa je dodal, da “EU ni rešitev za vse probleme”, ki jih imata tako Slovenija kot Hrvaška.

Optimizem v Istri

Kaj pa bo vstop Hrvaške v EU prinesel Istri in njenim ljudem? Damir Kajin je prepričan, da se bo čezmejno sodelovanje manjših občin še okrepilo. “Škode, ki jo je naredila meja, ko je pred 20 leti zarezala v nekoč enotno območje, se sicer ne da tako hitro izbrisati. A s skupnimi močmi lahko marsikaj naredimo,” pravi. Upa tudi, da bo Slovenija poskrbela za izboljšanje prometnih povezav s Hrvaško: od Kopra do Buj in do Buzeta, od Postojne in Kozine proti Reki itd.

V Uniji Italijanov ne skrivajo zadovoljstva nad izidom referenduma, saj pomeni vstop Hrvaške v EU ponovno zedinjenje italijanske manjšine v Istri. “Člani italijanske manjšine na Hrvaškem poslej v Italiji ne bodo več tujci iz tretjih držav, saj bodo enakopravni evropski državljani,” pojasnjuje predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul, ki upa, da bo Hrvaška čimprej vstopila tudi v schengensko območje. “Potem fizične meje med državama res ne bo več.”

Zadovoljen pa je tudi dolgoletni prvi mož KS Gradin Miro Kocjančič. “Upam, da se bo z vstopom Hrvaške v EU življenje ob meji vendarle vrnilo v normalne tirnice in da se bo to območje ob meji, ki je bilo do sedaj zapostavljeno, vendarle začelo razvijati. Še vedno je precej dvolastnikov zemljišč, ki nimajo urejenih zemljiško-knjižnih stanj, zaradi česar imajo ogromno težav,” opozarja Kocjančič. PETRA VIDRIH

Miro Kocjančič

Z vstopom Hrvaške v EU se bodo z mejnih prehodov poslovili tudi cariniki. Prehod meje bo - sploh v času poletne turistične sezone - zagotovo bolj tekoč.

Maurizio Tremul