Kako nizko se lahko spusti živo srebro v slovenski Istri?
V Sloveniji se prvi prvi resnejši mraz najpogosteje pojavi okoli nastopa astronomske zime. Z njim oživijo razprave kakšna bo zima, koliko snega bo navrgla, ali ga bo kaj tudi ob morju in kako mraz bo.
ISTRA> Splošne podnebne razmere v zadnjih desetletjih mrazu niso najbolj naklonjene, saj postajajo zime vedno toplejše. Za prihodnje dni pa nam vendar obetajohladnejše vreme.
Ob morju so trendi segrevanja nižji kot v notranjosti, kljub temu pa podatki za Trst v zadnjih 170 letih kažejo, da se zime ogrevajo s stopnjo 0,7 stopinje na 100 let. Najbolj izrazito v zadnjem obdobju, ko so bile zime v zadnjem desetletju v povprečju za skoraj stopinjo toplejše od zim v desetletju 1981-1990.
Za občasen nastop zelo nizkih temperatur splošni trendi niso večjega pomena, saj so zanje - razen ustreznega vremena, ki omogoča močno ohlajanje površja in zraka nad njim - pomembne predvsem lokalne reliefne razmere.
Dosedanje meritve uradnih meteoroloških postaj kažejo, da se lahko ob obali Tržaškega zaliva občasno ohladi od -10 do -15 stopinj Celzija, v zaledju pa tudi pod -15 stopinj. Ob hudem mrazu leta 1929 se je v Trstu 11. februarja ohladilo na -14,3, v Semedeli so 10. februarja 1956 izmerili -12,8, na letališču v Sečovljah -10,5 (2. marca 2005) in na Belem Križu nad Portorožem -9,3 (8. januarja 1985). V Trstu so bile zelo nizke temperature tudi januarja 1907, ko so namerili -12,4 stopinje Celzija. V višjem zaledju so izmerili še nekoliko nižje temperature. V Kubedu so tako 8. januarja 1985 namerili -16 stopinj Celzija, na Kozini se je 10. februarja 1956 ohladilo na -20,9. Hud mraz je bil v Kubedu tudi 14. januarja 1968 (-13,1) in 10. januarja 1981 (-12,5). Ob hudem mrazu leta 1929, 1956, 1985 in 1996, ko so na letališču v Sečovljah 29. decembra namerili -8,5 stopinje Celzija, v Kortah nad Izolo pa med -9 in -10, so v slovenski Istri pozeble tudi oljke. Prve poškodbe listov in vejic zaradi mraza se pri oljki običajno pojavijo pri temperaturi približno -8 stopinj Celzija, deblo pa pozebe pri -14 do -16. Toda tudi tedaj koreninski vrat ni poškodovan, zato oljke iz njega ponovno odženejo.
Razmere za močno ohlajanje zraka
Ugodne razmere za ohlajanje zraka nastopijo tedaj, ko vremensko dogajanje večjih razsežnosti oslabi in pridejo do izraza lokalne razmere. To pomeni, da vreme ne sme biti vetrovno, ne sme biti padavin in ne sme biti oblačno.
Take razmere so pogosto ob anticiklonalnem vremenu, ko se nad naše kraje razširi območje visokega zračnega pritiska. Če se pozimi k nam razširi anticiklon iznad Sibirije ali severne Evrope, potem priteka z njim zelo hladen in suh zrak, ki se lahko lokalno ponoči še dodatno ohladi. Zelo ugodne razmere za nočno ohlajanje in nastanek močnih temperaturnih obratov so v vbočenih (konkavnih) delih površja, še posebej v višje ležečih, in tistih, ki imajo sklenjen obod (kraška polja, uvale, večje vrtače, drage), kjer hladen zrak ne more odtekati. Temperaturni obrati nastajajo tudi v dolinah in kotlinah, vendar se zrak tu ne more tako ohladiti, ker stalno odteka.
Zaradi nastanka jezer hladnega zraka v teh delih površja pride do zelo velikih temperaturnih razlik med dnom, kjer so temperature najnižje, in višjimi predeli nad plastjo zraka s temperaturnim obratom, ki lahko preseže tudi 10 stopinj Celzija.
V slovenski Istri lahko z reliefnega vidika pričakujemo zelo nizke temperature v kraških kotanjah na Slavniku (Kotel) in Čičariji (Zalipnik), ki ležijo na nadmorski višini približno 700 metrov ter na Podgorsko-Rakitovskem krasu (Petrinjska vala, Črnotijska vala, Rakitovska vala; 350 do 500 m nad morjem). Ugodne razmere za mraz so tudi v valah na prehodu kraškega v flišni del slovenske Istre (Movraška, Smokavska in Gračiška vala, Malinska). To so plitve do srednje kotanje, ki spominjajo na suhe doline, kraška polja in slepe doline ter ležijo med 170 in 360 metrov nad morjem. Nekoliko slabše razmere za ohlajanje so v razširjenih delih zgornje Rižanske doline, Dragonje, Rokave in Drnice, za mraz najbolj neugodne pa so na obalnih ravnicah ob izlivu rek v morje.
Razen anticiklonalnega vremena in vbočenega površja morajo biti za močne temperaturne obrate in z njimi povezane zelo nizke temperature izpolnjeni še nekateri pogoji. Zrak mora biti že v osnovi hladen (polarna zračna masa) in suh. Malo vlage v zraku pomeni minimalno protisevanje ozračja, zato lahko večina iz površja izsevane energije zapusti ozračje. Bolj se ohladi tudi ob dolgih in jasnih nočeh, to je pozimi, ko je izguba energije zaradi sevanja površja večja od dotoka energije sonca čez dan. Vreme mora biti mirno, brez mešanja zraka, saj se sicer ohlajeni zrak pri tleh meša s toplejšim nad njim, površje pa je pokrito s snegom. Svež sneg odbije od 70 do 90 odstotkov vpadlega sevanja, zato površje absorbira malo energije, istočasno pa je zelo dober sevalec, zato se zasneženo površje zelo ohladi. Snežna odeja je tudi dober izolator, ki preprečuje toplotni tok iz tal. Žal je ta pogoj v Slovenski Istri redko izpolnjen, še najpogosteje na Slavniku in Čičariji ter na Podgorsko-Rakitovskem krasu. Če površje ni pokrito s snegom, so ugodnejše razmere za ohlajanje pri travnatih površinah, slabše pa pri gozdnatih. Ugodnejše razmere za ohlajanje so ob mirnem ozračju v višjih nadmorskih višinah, kjer so na splošno temperature nižje.
Še pomembneje pa je, da je v višinah ozračje redkejše z manj toplogrednimi plini (najpomembnejša je vodna para), ki zavirajo ohlajanje. Našteti procesi ohlajanja se odvijajo tudi zunaj vbočenih delov površja, vendar na vzpetem svetu ohlajanje pogosteje moti veter, poleg tega pa ohlajeni zrak, ki je težji, nenehno polzi s pobočij proti nižjim delom. Na ravninah ohlajanje tudi ne traja tako dolgo kot v kotanjah, saj v kotanjah sonce zaradi višjega obzorja prej zaide.
Najnižje temperature v mraziščih Istre
Uradne meteorološke postaje, na katerih so opazovali ali še opazujejo vreme v slovenski Istri, razen Kubeda, ki je prenehal z delovanjem leta 1991, niso postavljene v tipih površja, ki bi omogočali močno ohlajanje zraka. Zaradi tega so pozimi 2004/2005 začeli s sistematičnimi meritvami temperature zraka s klasičnimi minimalnimi termometri in digitalnimi registratorji na približno 20 merilnih mestih v vbočenih delih površja slovenske Istre, od kotanj na Slavniku in Čičariji do obalnih ravnic. Rezultati meritev so potrdili predvidevanja, da se živo srebro spusti nižje od doslej izmerjenih vrednosti. Še več, meritve so pokazale, da so bili do sedaj izmerjeni ekstremi, ki so veljali za izjemne dogodke, zabeleženi skoraj v vsaki od opazovanih zim vsaj na enem merilnem mestu. Kot prava mrazišča izstopajo kotanje s sklenjenim obodom na Podgorskem krasu (Petrinjska in Črnotijska vala), vale na prehodu kraškega v flišni del slovenske Istre (Movraška in Gračiška vala) in slepa dolina Malinska.
V vsaj enem od teh mrazišč se je vsako zimo temperatura spustila pod -15 stopinj Celzija, ob zelo ugodnih razmerah za ohlajanje zraka lansko zimo, ko je površje pokrival sneg, pa celo pod -20 stopinj Celzija. Najvišje ležeča merilna mesta na Slavniku in Čičariji po dosedanjih meritvah nimajo tako izrazitih temperaturnih ekstremov.
Sklepamo, da zaradi večje prevetrenosti, ki onemogoča nemoteno ohlajanje zraka. V razširjenih zgornjih delih dolin (zgornja Rižanska dolina za izvirom na Zvročku, Škrline ob Dragonji, Rokava pod Loparjem, Drnica pod Padno) se je ohladilo od -10 do -15 stopinj Celzija, na ravnicah obalnega pasu (Bertoška bonifika, dolina Pradišjola, Strunjanska dolina, dolina Dragonje pri vasi Dragonja) pa od -7 do -10 stopinj Celzija.
Najnižje temperature v posamezni zimi niso nastopile na vseh merilnih mestih istočasno, kar kaže na različne razmere za ohlajanje zraka. V zadnji zimi je bilo to zaradi snega, ki je dlje obležal v višjem zaledju, večkrat pa zaradi lokalnih vetrovnih in oblačnih razmer. Na večini merilnih mest so bile najnižje temperature izmerjene v lanski zimi in sicer v prvem valu mraza med 17. in 19. decembrom 2010, ko je sneg zapadel do morja in se je po sneženju zjasnilo. Ob morju so bile boljše razmere za ohlajanje v noči na 17. december, ko se je živo srebro spustilo od -8 (Pradišjol) do -10,5 stopinj Celzija (Dragonja). Na meteorološki postaji na letališču v Sečovljah so namerili -7,4. V zaledju so bile najnižje temperature 19. decembra proti jutru, ko smo zabeležili dosedanji rekord. V Črnotijski vali se je ohladilo na -20,7 stopinje Celzija, v Petrinjski pa na -20,5 stopinj Celzija. Za primerjavo, na Mrzli Komni (1592 metrov nad morjem), kjer je bila 9. januarja 2009 z -49,1 stopinje Celzija izmerjena najnižja temperatura do sedaj pri nas, je bilo 18. decembra 2010 -35 stopinj Celzija. Na Babnem polju, ki drži z -34,5 stopinje Celzija iz leta1956 in 1968 uradni rekord, pa so 19. decembra lani namerili -26,2 stopinje Celzija. V kotanjah Podgorskega krasa bi bila temperatura verjetno še nižja, če se ne bi proti jutru pooblačilo, kar je onemogočilo nadaljevanje intenzivnega ohlajanja zraka.
Praktični pomen poznavanja razmer v mraziščih
Rezultati meritev nimajo zgolj domoznanskega pomena in ne prispevajo samo k boljšemu poznavanju lokalnih podnebnih razmer, ampak imajo tudi praktični pomen. Nekateri predeli z zelo nizkimi temperaturami so poseljeni. Pri stanovanjskih objektih v teh predelih bi veljalo upoštevati drugačne standarde pri načrtovanju ogrevalnih sistemov in toplotne izolacije. Računati je potrebno na večje stroške ogrevanja in na neugodne vplive nizkih temperatur na zdravje in počutje ljudi. Do naselij vodijo ceste, ki so pogosteje poledenele ali jih prekriva slana. Nizke temperature so neugodne za toplotno občutljive rastline, npr. za oljko. Zato je smiselno, da se oljčnikov ne ureja v izrazitih mraziščih ali do dna dolin, ker s tem povečujemo možnost pozebe. Nekaj deset metrov nad dnom dolin so namreč temperature že bistveno višje. V primerjavi z dolinami imajo temena nad njimi po naših meritvah v povprečju 4 do 6 stopinj višje minimalne temperature, izjemoma tudi 10 stopinj ali več.
DARKO OGRIN
(avtor je predavatelj na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani)
