Kako novodobni Semedelčani ohranjajo spomin na nekdanje obeleževanje dneva borca
Že dolgo je od tega, tedaj je še cvetelo življenje v nekdanji skupni državi, ko je bil 4. julij v Semedeli res velik praznik. Pravzaprav je bil to praznik po vsej državi in če ne bi bilo počitnic, bi bil dan borca tudi pouka prost dan.
Nasmejani akterji 6. Nutria cupa: mandračevci so v rumenih dresih.
Foto: Tomaž Primožič/fpaSEMEDELA > V Semedeli so ga v Tomšičevi ulici ob izlivu Badaševice (takrat je tam pravzaprav tekla fonja) pripravljali s posebnim zanosom. In ga tudi obeleževali tako, da so naslednji dan mnogi po spominu zaman iskali podrobnosti, a se je do danes vseeno obdržal v kolektivnem spominu. Tudi zato je v zadnjih letih nekdanji dan borca nadomestila Semedelska fešta, za katero se je že šesto leto potrudilo osebje priljubljenega lokala Mandrač, na čelu z neumornim Matejem Pevcem. Sobotna žurka je sovpadala prav s 4. julijem.
Rdečo nit že vse od začetkov aktivnega obujanja spominov predstavlja veslanje osemčlanskih posadk v večjem “šolskem” kanuju po delu lokalne Badaševice.
Pred šestimi leti se je navdih našel v dvobojih, ki so jih duhovito poimenovali po vsakoletni svetovno znani veslaški regati med univerzitetnima osmercema Oxforda in Cambridga na londonski Temzi, le da je v Kopru šlo zgolj za prijateljski prestiž med posadkama gostincev Mateja Pevca iz Mandrača in Rada Krmaca iz Giordane. Ko je slednjemu pred dvema letoma zmanjkalo “študentov”, je v tej zgodbi zaprl svoje poglavje. Viteško vlogo resnega tekmeca Pevčevim mandračevcem je nato prevzel Igor Zonta iz šalarskega Figa rock bara. In to zelo resno, saj je v interni tekmovalni pravilnik, ki ne obstaja, vnesel določilo, da kanuistično ekipo na Nutria cupu obvezno sestavljajo po štiri dekleta in fantje, s čimer se je tudi na tem področju zadostilo zahtevam po ženskih kvotah. In ker so dekleta očitno prevzela komando na približno polurnem veslanju po Badaševici od starta pod nadvozom pri največjem semaforju v mestu do cilja pod Mandračem, so se številni spremljevalci napetega dvoboja v nadaljevanju popoldneva, ko je bilo tudi nekaj tekočega poživila dovoljeno, družno strinjali, da je bilo na progi tokrat precej manj ovinkarjenja.
Šesto po vrsti polresno oziroma polhecno tekmovanje je prineslo tudi dobrodošlo novost - potujočo pivnico na startu in tudi na tradicionalni postaji pod olmskim mostičkom z brezplačno postrežbo tega hmeljevega napitka. In Rene, priljubljena pivostrežka, je imela kar veliko dela, saj je bilo neposrednih spremljevalcev, ki so tekmovalne zavesljaje spremljali s kolesi, motorji in celo avti, spet zelo veliko. Aja, v cilj je prva priveslala posadka Mandrača, prva za njimi pa je bila posadka šalarskega Figa rock bara.
Ko je vročina popustila, so okolico priljubljenega semedelskega lokala naselile ljudske množice, seveda ne samo iz Semedele. Krajevna skupnost z dinamičnim predsednikom Markom Štrkaljem na čelu je prispevala brodet, ki ga je bilo dovolj, dokler ga ni zmanjkalo. Pijače pa ni zmanjkalo, čeprav se njeni odjemalci niso posebej šparali. Pestro semedelsko poletno noč je potem dodatno poživila še rock glasba. Lokalni muskontarji so potrdili, da niso nič slabši od kontinentalnih. Leva noga in Paul Grem (pol grem) bi sicer lahko igrali še dlje od polnoči, a je Mandrač lahko za zgled, kako lokal v spalnem naselju po določeni uri upošteva tudi tiste, ki jih ni bilo na prizorišču. Tisti, ki so bili, pa so tudi upoštevali ime drugega nastopajočega benda in so šli. Eni menda tudi proti domu ...