Kam plavata Mauro in Rino?
V morje na piranski plaži so včeraj spustili dve želvi, opremljeni s satelitskim oddajnikom. S spremljanjem podatkov želijo ugotoviti, kam odplavajo želve pozimi, ko se morje pri nas ohladi. Njihove selitve v severnem Jadranu so namreč še povsem neznane.
PIRAN > Mauro in Rino, samca glavate karete sta se ujela v mreže ribičev v Piranskem zalivu. Sodelavci Inštituta za biodiverzitetne študije Univerze na Primorske pa so ju opremili z najsodobnejšima satelitskima oddajnikoma, ki bodo eno leto spremljala, kam bosta odplavala.
“Gre za najsodobnejšo tehnologijo, ki omogoča sledenje želvam, poleg tega pa bomo lahko spremljali tudi profile njihovega potapljanja, temperaturo morja, čas, ki ga preživijo na določeni globini ... Lahko bomo spoznali njihovo obnašanje,” opisuje vodja projekta Bojan Lazar.
Odrasle želve gnezdijo na obalah Grčije; tudi tiste, ki se tam izležejo, se vrnejo tja, ko spolno dozorijo. Ko so mlade, prihajajo v severni Jadran in se tu hranijo. “Ne vemo pa, kam gredo, ko morje pri nas postane prehladno. Skušali bomo ugotoviti, koliko južneje se preselijo - le toliko, da pridejo do toplejšega morja, da lahko preživijo ali do južnega Jadrana ali celo še dlje,” pravi sodelavec pri projektu Tilen Genov. Mauro in Rino sta še mladeniča, stara le tri in pet let. Spolno bosta dozorela šele čez približno 20 let, dosegla pa bosta lahko celo 80 let starosti.
Njun oklep, ki zdaj meri 30 oziroma 45 centimetrov, bo postal še enkrat večji. A do takrat bosta oddajnika, ki zdaj na upogljivi anteni plavata za njima, že zdavnaj odpadla. Na oklepu bosta pritrjena približno eno leto, kolikor bodo trajale baterije, nato pa se bosta samodejno snela.
Oddajniki želv ne ovirajo pri plavanju, oblikovani pa so tako, da je malo verjetno, da se kam zataknejo, zagotavljata Lazar in Genov. Poleg Maura in Rina bodo oddajnike namestili še na osem želv. Raziskovalcem jih bodo predali ribiči, saj se želve pogosto ujamejo v njihove mreže. Zato se raziskovalci ribičem zahvaljujejo za pomoč in jih pozivajo, naj želvo z oddajnikom - če se ujame v mrežo - čim prej spet spustijo v morje. Če pa želva pogine, naj to sporočijo inštitutu, da jo prevzame, saj lahko nato oddajnik namesti na drugo želvo.
Raziskovanje migracij želv ni le tehnično zahtevno, pač pa tudi drago. “Sledenje eni želvi stane od 5000 do 6000 evrov, vključuje pa tudi najem časa na satelitih, ki sprejemajo podatke,” še pravi Lazar. Sledenje želvam je del mednarodnega projekta varstva kitov, delfinov in želv, v katerem sodelujejo vse države Jadranskega morja. Zanjo so dobile 2,7 milijona evrov iz sklada Ipa Adriatic, skupno pa bodo s satelitskimi oddajniki opremile 25 želv.
HELENA RACE
