Kamenje iz predora Markovec v soline

Istra
, posodobljeno:

Deponiji Železni most na Kozini, na katero Dars odlaga izkopani material iz markovških predorskih cevi, so dnevi šteti. Preden pa bodo dokončali izkop, se bo nabralo še za približno 100.000 kubičnih metrov zemljine (petino je bodo izkopali na trasi hitre ceste v bližini predora). Kam jo bodo odložili?

Vsaj tretjino zemljine, ki jo bodo izkopali iz markovške hribine, bodo lahko odpeljali v bližino sečoveljskega letališča
Vsaj tretjino zemljine, ki jo bodo izkopali iz markovške hribine, bodo lahko odpeljali v bližino sečoveljskega letališčaZdravko Primožič/Fpa

SEČOVLJE> V Darsu so glede tega precej skrivnostni. V Luki Koper še niso začeli podaljševati prvega pomola niti graditi tretjega (za kar bi potrebovali izkopano zemljino), zato Dars išče novo lokacijo - menda tudi v Bertokih. Kot eno od možnosti omenjajo tudi območje ob sečoveljskem letališču, kjer naj bi bilo prostora za približno 30.000 kubičnih metrov materiala.

Po informacijah z Darsa je skoraj povsem polna deponija pod Šaredom, na katero so doslej odlagali zemljino, izkopano izpod Markovca. Tja bodo odpeljali le še kakšen tovornjak zemlje, in sicer ob koncu gradbenih del.

V podjetju Soline, pridelava soli, kjer do konca leta 2014 upravljajo z deponijo, potrjujejo to možnost. Po oceni direktorja Alojza Jurjeca, bi lahko zemljino že ta mesec začeli voziti na deponijo, oziroma “takoj potem, ko bomo v solinah uporabili material, ki so ga tu odlagali ob gradnji garažne hiše Fornače in obnovi piranskega mandrača. Gre za približno 2000 kubičnih metrov kamna, ki ga morajo zmleti in vgraditi v nasipe sečoveljskih solin,” pojasnjuje.

Po mnenju Jurjeca bi na sečoveljsko deponijo lahko navozili 30.000 do 40.000 kvadratnih metrov laporja, ki jim kot material za obnovo nasipov povsem ustreza. A najprej bo moral kakšno leto “počivati”. “Če bi nam DRI, upravljanje investicij, pogodbeni nadzorni inženir Darsa, doslej ne govoril, da ima na voljo dovolj odlagališč in bi se z nami in letališčem lotil urejanja sečoveljske deponije, kot smo se dogovorili na skupnem sestanku z občino, bi tja lahko že vozili,” še opozarja Jurjec. V mislih ima tudi finančno plat ureditve lokacije; za mletje kamna, geodetske posnetke in tehnični načrt odlaganja so v podjetju Soline odšteli 16.000 evrov. MC