Kanal grande nima beneškega šarma
Bi lahko bili kanali, ki odvajajo meteorske vode do črpališča ob semedelski promenadi in od tam v morje, bolj čisti? In ali si je možno predstavljati mesta brez kanalov in bazenov? Odgovore na navidez preprosto vprašanje smo skušali poiskati pri Agenciji RS za okolje (ARSO) in Mestni občini Koper.
KOPER >Sistem meteornih kanalov, ki se zliva v tako imenovani Kanal Grande, ta pa vode pelje v morje, so vključno s črpališčem v 20. letih prejšnjega stoletja zasnovali še Italijani. S tem so sklenili 500 let dolg boj proti zamuljevanju semedelske bonifike. “Kanale so speljali po starih solinskih kanalih; zaradi ekonomskih razlogov so ljudje že pred časom opustili pridelavo soli,” pojasnjuje poznavalec koprskega urbanizma skozi čas, arhitekt dr. Darko Likar.
Smeti v kanalih
Če kanalov s črpališčem ne bi bilo, bi bilo območje semedelske, ankaranske in bertoške bonifike pogosto poplavljeno. Vsa tri našteta območja so namreč v depresiji: voda ne more sama odtekati, saj je območje nižje od gladine morja. Zato se meteorne vode zlivajo v kanale, ki vodo peljejo do črpališča ob semedelski promenadi, prečrpana voda pa konča v morju.
Bonifika brez bazenov, polnih postane vode, torej ni uresničljiva. “Možna bi bila le, če bi gradili nove kanale in te postavili na takšno višino, da bi voda težnostno odtekala,” pojasnjuje Boris Peroša, vodja koprskega oddelka ARSO. “Lahko pa bi dosegli, da bi bila ta meteorna voda bolj čista,” še doda.
Kdo naj potemtakem čisti kanale? Večinoma so speljani pod zemljo, tu in tam pa pogledajo na plan. Že ves teden v odprtem kanalu pred Mercatorjem zraven Ogrlice leži poginula nutrija. Večina kanalov je polnih smeti; pri avtobusni postaji je nekdo vanj vrgel tudi nakupovalni voziček ... Vodja koprske izpostave ARSO pravi, da je sistem meteorne kanalizacije v upravljanju Mestne občine Koper oziroma občinske javne službe, to je Komunala Koper.
Komunala skrbi le za črpalko
V Komunali se ne strinjajo, da bi morali skrbeti za kanale. Vztrajajo, da mora Komunala skrbeti samo za črpališče in če karkoli postori na kanalih, je zgolj stvar dobre volje. “Za kanale bi moral skrbeti ARSO,” zatrjuje Raf Klinar, vodja občinskega urada za gospodarske javne službe in promet. Občinska služba za odnose z javnostjo pa dodaja: za meteorno oziroma fekalno kanalizacijo je resda odgovorna Komunala Koper, vendar ne tudi za te kanale. Ker pa država sistem zanemarja, občina vsake toliko časa izbere izvajalca, ki jih očisti, in mu za to plača. “Ker so omenjene lokacije na ozemlju naše občine in občini ni vseeno, če so ta območja neurejena, potem zadeve rešujemo tako,” še pravijo.
Po zakonu mora ARSO skrbeti za vse vodotoke. A ta sistem kanalov je del mestne meteorne kanalizacije, torej je tudi na občinskih plečih, je neomajen Peroša: “Črpalka, ki jo ima v upravljanju Komunala Koper, ni samostojni element, pač pa del tega depresijskega sistema kanalov.”
Denarja ni dovolj
Pojasnjuje, da sta se pred mnogimi leti država in Mestna občina Koper dogovorili, da bo upravljanje semedelske bonifike prevzela občina, ankaranske in bertoške pa država. “Dokumenta o tem dogovoru nimamo, sem pa bil v preteklosti še kot predstavnik javne službe pri Hidru na tovrstnih pogovorih. Tudi ko je za upravljanje teh kanalov skrbel propadli Hidro, je denar za vzdrževanje semedelske depresije zmeraj dajala občina,” dodaja vodja obubožane koprske izpostave ARSO.
Ta je letos za svoje delo prejela 600.000 evrov. Za upravljanje z vodami bo šlo 330.000 evrov, za vzdrževanje vodnogospodarskih objektov 90.000, za vzdrževanje strug 180.000.
Skrbijo za vodotoke od Istre do Postojne, Ilirske Bistrice in Sežane. “Prednost ima vzdrževanje treh visokih pregrad Milo Mole in Klivnika v ilirskobistriški občini ter Vanganelskega jezera v koprski občini, dveh črpališč - ankaranskega in bertoškega -, ter vrečastih jezov na Rižani. Velik del denarja gre v ta namen,” pojasnjuje Peroša. Pri izvajanju vzdrževalnih del v strugah vodotokov imajo prednost reke Reka, Rižana in Dragonja.
Ostali vodotoki ostajajo zaraščeni. “Glede na denar, ki ga imamo, bomo letos očistili dekanski hudournik, Rižano v naselju Rižana, hudournike v Izoli, potok Fazan v Luciji, Strunjanski rečici in Dragonjo. Iz struge Rižane bomo tudi odstranili porušena drevesa,” našteva.
Če bi danes poplavil depresijski sistem občine Koper - kdo bi bil kriv? Za ankaransko in bertoško bonifiko očitno država. Za semedelsko bonifiko pa ...? “Ključni element je črpalka in ta je v upravljanju občine. Glede na to, da načrtuje MOK novo črpališče, bodo morali poskrbeti tudi za ostale dovodne kanale depresijskega sistema, da bo sistem kot celota učinkovito deloval,” še pravi Peroša.
Kdaj bo občina gradila novo črpališče? Ko bo imela gradbeno dovoljenje in dovolj denarja, pravijo. Zaenkrat pa vse ostaja pri idejnem projektu.
ALENKA PENJAK