Kar je dobro za tulipane, je tudi za premog

KOPER > Za brizganje s celulozo so se Koprčani navdušili ob obisku pristanišča Rotterdam, kjer zadeva deluje. Po prvih preizkusih v Kopru verjamejo, da bo celulozna skorja prenesla tudi najmočnejšo primorsko burjo. “Celuloza je povsem naravna snov, ki ni škodljiva niti za okolje niti ne vpliva na kakovost premoga in železa, ki ga pokriva,” še poudarjajo v Luki.

Za preprečevanje prašenja doslej že 26 milijonov evrov

V zadnjih desetih letih so v podjetju v različne recepte, kako bi zmanjšali prašenje v pristanišču, vložili že več kot 26 milijonov evrov. Terminal za razsute tovore so že pred leti obdali s protivetrno ograjo, kupe premoga in železove rude pa vseskozi pršijo z vodo. A ob močni burji in tramontani se s terminala včasih vseeno dvigne oblak prahu. Pred nekaj leti, v času, ko je podjetje vodil Robert Časar, so povsem resno govorili celo o tem, da bi celoten terminal pokrili s streho, za kar so ocenjevali, da bi stalo 300 milijonov evrov. Podjetju Ponting iz Maribora so samo za izdelavo elaborata za to že plačali štiri milijone evrov, kar je izredna revizija kasneje uvrstila med sporne posle Časarjeve uprave.

Poškropijo jo z vrtljivim topom

Nizozemska metoda je precej cenejša. Luka je že pred nekaj meseci kupila vse potrebno: pelete celulozo, traktor, cisterno s posebnim topom za brizganje celuloze in kontejner za pripravo nanosa, poleg tega so si priskrbeli še vozilo za pometanje cestišč, čakajo pa še tovornjak za pranje dovozov. Za vse to z asfaltiranjem okolice deponije vred so odšteli 700.000 evrov.

Sistem je preprost. Pelete celuloze zmešajo z vodo, s tekočino napolnijo cisterno, ki jo priklopijo na traktor, in celulozo z vrtljivim topom poškropijo po premogu. Plast hitro naredi trdno skorjo. Vsakokrat, ko rudo ali premog prekladajo na vagone, samo nanesejo dodatno plast.

V zadnjih dneh se v Luki učijo uporabljati nov sistem, čakajo pa še soglasje agencije za okolje, saj pri nas za razliko od Nizozemske celuloza sodi med odpadke.

Iznašli so jo zaradi tulipanov

Na Nizozemskem so za celulozno tehnologijo proti vetru pravzaprav zaslužni tulipani. Iznašli so jo že pred desetletjem, ko so iskali načine, kako bi preprečili, da bi veter odnašal zemljo z gredic s tulipani. Potem pa so jo uspešno kopirali še v največjem evropskem pristanišču. KATJA GLEŠČIČ