Katastrofa v fabriki brez strehe
Na prvi pogled ni s kakiji v Strunjanu nič narobe. Drevesa so lepa, listje zeleno. A vendar nekaj manjka - na vejah ni kakijev. Ali pa jih je zelo malo. Namesto običajnih 100 ton sadežev bodo letos strunjanski kmetje pridelali zgolj slabih 20 ton.
STRUNJAN, SEČOVLJE >Že vse poletje si strunjanski kmet Gianfranco Giassi skorajda čestita, da ima še eno službo. Letos je narava njega in njegove kolege pustila na cedilu. “Letina kakijev je katastrofalna. Kjer je v mesecu maju udarila toča, ni zraslo skoraj nič. Tisti kakiji, ki so ostali, pa padajo na tla in v dveh dnevih zgnijejo,” pravi Giassi in nemočno opazuje dogajanje v nasadu.
Napoveduje, da bodo strunjanski kmetje namesto 100 ton kakijev pridelali samo 20 ton teh sadežev. Jim bo sploh uspelo izpeljati praznika kakija? Giassi je med organizatorji praznika, ki novembra oranžno obarva strunjansko dolino, in ne namerava obupati. “Res nekateri govorijo, da ne bo praznika. A potrudili se bomo, da bo. Bomo pač na fešto namesto 50 ton kakijev poslali 10 do 15 ton,” pravi.
S prodajo kakijev nikoli ni imel težav. “Vedno smo prodali ves pridelek, nič lažjega kot to. Odjemalce imamo iz vse Slovenije, tudi iz Radgone in Murske Sobote. Ljudje so ga večinoma kupili za ozimnico, naučili so se ga mediti. Letos se bomo vsi morali sprijazniti, da se kakijev pač ne bomo najedli,” še dodaja.
Njegov sosed, kmet Silvano Knez, živi samo od tega, kar pridela na njivah in v rastlinjakih. V Strunjanu je največji pridelovalec kakijev: ob normalni letini bi pobral 50 do 60 ton zlatih jabolk, kot kakiju tudi pravijo. Pa ga ne bo. Pričakuje samo 500 kilogramov, morda eno tono.
Zaradi pričakovanega upada dohodka na račun kakijev je poletje namenil intenzivni proizvodnji jesenske in zimske zelenjave. Ali mu bo zraslo vse, ne ve. “Še nikoli ni bilo tako težko biti kmet. Zemlja je mokra, marsikaj gnije, rastlin in plodov ne moreš rešiti,” opisuje svoje skrbi.
Od zavarovalnic kmetje ne morejo pričakovati pomoči ali zavarovanja nasadov. Ena od možnosti bi lahko bila naložba v mreže proti toči, ki pa dejansko ni izvedljiva.
Čeprav bo kakijev na trgu malo, cen kmetje ne bodo dvignili. “Saj vemo, da je kriza. Ljudje zagotovo ne bi plačali dvakrat več,” povedo naši sogovorniki.
Egidio Markežič iz Sečovelj je pred leti svoje nasade jabolk in hrušk že zavaroval z mrežo proti toči. Če bi želel na podoben način zavarovati tudi nasade kakijev, bi ga postavljanje mrež, betonskih kolov in jeklenih vrvi na hektarju zemlje stalo vsaj 20.000 do 25.000 evrov. “Jabolka in hruške zrastejo do tri metre visoko, kakiji pa tudi štiri ali pet metrov v višino. Zato bi morali biti stebri še močnejši in višji. Če bi hotel drevesa zaščititi, bi moral nasad kakija tudi zmanjšati. Morda bi se ta naložba celo povrnila v 15 letih, a na trgu ni sistemov zaščite pred točo prav za kakije,” iz izkušenj govori Markežič.
Kmetje v Strunjanu so že maja slutili, da jih čaka katastrofalen pridelek. Zaradi mile zime so drevesa kakija pognala februarja in ne šele aprila. Aprila so že cvetela, čeprav bi morala šele konec maja. Nakar je toča v maju poškodovala cvetje in listje in drevo je zaradi preživetja odvrglo plodove. “Nekje po Strunjanu kaki zdaj že spet cveti, a iz teh cvetov ne bo sadežev,” pojasnjuje Silvano Knez.
Kako muhasta je letos narava, pove tudi to, da na trajnih sadnih nasadih ni bilo pričakovanega pridelka kljub obilnemu cvetenju. “Obenem je julija letos v Sečovljah padlo 250 litrov dežja na kvadratni meter. Lani, na primer, so padli štirje litri dežja. Ob tako obilnem dežju rastlin ni mogoče zaščititi pred boleznimi. Plevela je toliko, da ga ne moremo sproti uničevati. Ne preostane nam drugega, kot da se sprijaznimo, da bo letos manj prihodka,” še pove Markežič . In doda: “Moramo šparati v dobrih časih. Njiva je pač fabrika brez strehe. Izpad dohodka od kakijev pa nas res najbolj boli.”
Čeprav bo kakijev na trgu malo, cen kmetje ne bodo dvignili. “Saj vemo, da je kriza. Ljudje zagotovo ne bi plačali dvakrat več,” povedo naši sogovorniki.
ALENKA PENJAK
