Kavčič v Portorožu pozval k povratku k prvotnim vrednotam zadrug
Zadružništvo je vedno delovalo v interesu malega kmeta, meni predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, ki v času krize poziva k povratku k prvotnim vrednotam zadruge. Kot je dejal na današnjem posvetu zadružnikov v Portorožu, je slovenska zemlja še razmeroma zdrava in lahko zagotavlja zdravo, varno hrano.
PORTOROŽ> Globalizacija pridelave hrane na svetu prinaša dobiček le peščici ljudi, jemlje delo in dohodek široki množici ljudi ter “dobesedno iztreblja majhne kmete”.
Petina prebivalstva ima v lasti tri četrtine zemlje
Po Kavčičevem mnenju je zaskrbljujoče, da danes le 23 odstotkov svetovnega prebivalstva poseduje 76 odstotkov zemlje. Če se bo sedanji trend nadaljeval, se bo delež lastnikov zemlje do leta 2020 znižal na dva odstotka, ker bo 600 milijonov kmetov preprosto izginilo.
Izhod iz krize z lokalnimi ukrepi
Predsednik državnega sveta je še dejal, da se kriza zaradi globalizacije ta trenutek v kmetijstvu najbolj kaže v skokovitem naraščanju cen hrane. “Čeprav je kriza globalna, je kmetijstvo lahko dokaz, da je izhod iz nje možen z lokalnimi ukrepi,” je dejal Kavčič ter ob tem pozval k večji zadružni solidarnosti in sodelovanju.
Proizvodnja, spoštljiva do naravnih virov
Na začetku dvodnevnega posveta zadružnikov je kmetijski minister Dejan Židan predstavil smernice prihodnje kmetijske politike v EU do leta 2020. “Poudarek bo na proizvodnji hrane, vendar na način, da bo ta proizvodnja spoštljiva do naravnih virov, do biotske raznovrstnosti, da bo morala povečati konkurenčnost in dodano vrednost, hkrati pa se zavedamo, da ima tudi kmetijska politika pomembno nalogo pri zagotavljanju poseljenosti podeželja,” je dejal.
Regionalna prehranska varnost
Znotraj teh usmeritev se pojavljajo nekatere prioritete, ki so blizu Sloveniji, to je zagovarjanje regionalne prehranske varnosti. To pomeni, da bo potrebno v lokalnem območju pridelati dovolj hrane oziroma kolikor to dopuščajo razmere, da bomo varni pred večjimi naravnimi katastrofami, je poudaril Židan.
Kmetovanje tudi na območjih s težjo pridelavo
Evropska komisija je doslej upoštevala slovenske pripombe, je povedal kmetijski minister, torej strateške usmeritve Slovenije za varovanje kmetovanja na območjih s težjo pridelavo. Takih območij je v Sloveniji kar 74 odstotkov vsega kmetijskega prostora. Upoštevala je tudi pripombe, da v Evropi ne more biti enotne podpore na hektar obdelovalne zemlje, pač pa mora biti to rešeno na regionalni ravni, saj so razlike med evropskimi državami na tem področju zelo velike.
Peter Vrisk: razvoj zadrug zelo pomemben
Prisotne je pozdravil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. “Mnoga gospodarstva in ugledni strokovnjaki zadruge razumejo kot najboljšo pot za izhod iz krize, zato je še kako pomembno, kakšen razvoj v prihodnje čaka zadruge,” je dejal. Slovenija je že oblikovala svoj strateški dokument Zagotovimo si hrano za jutri, ki opredeljuje smernice razvoja kmetijstva in zadružništva v Sloveniji do leta 2020.
Zakon o socialnem podjetništvu in zadruge
V nadaljevanju je prisotnim spregovorila še poslanka Andreja Črnak Meglič o pravkar sprejetem zakonu o socialnem podjetništvu, ki zajema tudi možnosti za delovanje zadrug. V popoldanskem delu posveta se bodo udeleženci posvetili predvsem sektorju mleka, mesa in vina. V sredo pa bodo spregovorili tudi o gospodarjenju z gozdovi in trenutnem stanju v slovenskem kmetijstvu. STA