Kdo bo odpravil prometni kaos v Jernejevem kanalu
Dvajsetletna problematika črnih privezov ni edina rakava rana Jernejevega kanala. Vzporedno z njo se vseskozi kot jara kača vlečejo tudi težave okoli neustreznega parkiranja vzdolž kanala. Vse kaže na to, da nihče ne prevzame odgovornosti, ampak si jo podajajo kot pingpong žogico.
SEČA > Vzdolž Jernejevega kanala je prometni kaos zelo pogost. Poleg uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, saj je tam krajinski park, prepovedujeta parkiranje tudi dve prometni oznaki. A kot kaže, nič ne pomaga. Niti občasne sankcije redarjev.
Predvsem zato ne, ker so poleg problematike neurejenega statusa privezov plovil na tem območju nedorečene pristojnosti tistih, ki bi morali skrbeti za prometne kršitve. In jih ne občina ne država v zadnjih dveh desetletjih še nista uskladili. Kot bi si podajali žogico odgovornosti.
Prometnemu kaosu v mestnem jedru Pirana ni videti konca. Neodgovorni vozniki si upajo parkirati celo pred zapornicami in tako onemogočiti prehod pešcem, invalidom ali otroškim vozičkom. Posebno lastniki bližnjih lokalov si namreč dovolijo, tudi izven urnika dostave, pustiti svoja vozila, kjer ni dovoljeno. Občinska inšpekcija pa, kot kaže fotografija, očitno ni dovolj učinkovita. Pravi, da ima v službi premalo redarjev. Zato predlaga premestitev zapornic na robove vozišč. Kar se je dobro obneslo ob gasilskem domu, kjer si nihče več ne upa parkirati.
“Naša inšpekcija lahko izvaja ukrepe le za vozila, ki so parkirana tako, da zasedajo cesto ob kanalu. Če so na gramozu ob robu ceste, so že v območju krajinskega parka, kjer redarji nimamo pristojnosti,” pravi Ivan Koljesnikov z občinskega urada za redarsko inšpekcijo. In dodaja, da jih krajani večkrat kličejo k ukrepanju, vendar kazni odredijo le vozilom na cesti. V tem poletju so tako izrekli 42 kazni.
Kje in kdo lahko odreja kazni?
Parkiranje na robu ceste, ki ga sicer z navozi gramoza vzdržuje občina in kjer je največ parkiranih vozil, pa naj bi bilo v domeni Krajinskega parka Sečoveljske soline. Meja s krajinskim parkom naj bi namreč tekla po robu asfalta cestišča. Vendar je vodja parka Andrej Sovinc prepričan, da krajinski park ni institucija, ki bi zagotavljala ustrezne službe za sankcioniranje prepovedanega parkiranja. “Park izvaja le naravovarstveni nadzor in ni odgovoren za vzdrževanje reda v prometu, pač pa je to naloga okoljske in mestne inšpekcije. Naši nadzorniki so dolžni le opozarjati na kršitve. Nekaj večjih intervencij je sicer že bilo, a premalo za odpravo prometnega kaosa v kanalu.”
Opominja še na to, da imajo v parku premalo nadzornikov. Da jim je občina sicer doslej pomagala plačati dodatnega nadzornika za Jernejev kanal, kar je pripomoglo k boljšemu vzdrževanju reda, vendar pa se letos niso uspeli uskladiti, da bi to prakso ponovili. Z občine nam do včeraj zvečer niso povedali, zakaj ne.
Naj bo črta meje dovolj jasna
Žogica odgovornosti je pot ubrala tudi do koncesionarja krajinskega parka, podjetje Soline, ki naj bi obljubilo ob robu ceste postaviti fizične ovire. “Ovir za onemogočanje parkiranja ne moremo sami postavljati, naše podjetje ni registrirano za take dejavnosti. To bomo naredili le v sodelovanju z redarsko službo, česar se doslej še nismo dogovorili,” je jasen direktor Solin Alojz Jurjec.
In medtem ko ta nenavadna igra z žogico traja, si vozniki manejo roke, saj zastonj parkirajo na nedovoljeni površini. In niti dolgoletno bentenje civilne iniciative za Sečo ne pomaga.
“Menim, da so največji krivci obiskovalci kanala z avtomobili, ki nimajo nobene odgovornosti do prostora, v katerem se povsem zastonj zadržujejo. Ne spoštujejo niti prometnih oznak niti uredbe o krajinskem parku,” je vznemirjena vodja civilne iniciative Seča in občinska svetnica Andreja Humar Fatorič. In za prvo rešitev, dokler ne področje urejeno v pristanišče, predlaga, da si tako občina kot krajinski park razjasnita, kje ob robu kanala natančno teče meja med njunima zemljiščema. Tako se bodo lažje razmejile tudi njune odgovornosti.
LEA KALC FURLANIČ
