Kdo bo upravljal s plažo Meduza v Portorožu, koliko bo stala uporaba javnega stranišča v Piranu in kaj bo s Kosmačevo hišo?

Istra
, posodobljeno:

Piranski občinski svetniki so včeraj sprejeli vse predloge, ki jih je predlagal župan Andrej Korenika. O koncesiji za naravno kopališče Meduza v Portorožu, ki ga že 30 let brezplačno uporabljajo hoteli LifeClass Hotels & Spa Portorož, bodo odločali še v drugem branju, za uporabo plaže pa se zanima tudi bližnji Hotel Marko.

O koncesiji za naravno kopališče Meduza v Portorožu, ki ga že 30 
let brezplačno uporabljajo hoteli LifeClass Hotels & Spa Portorož, 
bodo odločali še v drugem branju-
O koncesiji za naravno kopališče Meduza v Portorožu, ki ga že 30 let brezplačno uporabljajo hoteli LifeClass Hotels & Spa Portorož, bodo odločali še v drugem branju-

PIRAN > Začeli se bodo tudi postopki priprave participativnega proračuna, nekateri svetniki pa so dodali, da bi lahko občina za neposredno ljudsko odločanje o manjših investicijah v njihovih skupnostih namenila več denarja od napovedanih 160.000 evrov. Predlog menjave zemljišč s KZ Agraria, ki zajema zemljišča ob nekdanji klavnici v Dragonji in Obrtni coni Lucija, je uspel. Prav tako tudi predlog zdravnikov o zmanjšanju obveznosti popoldanskih izmen za ambulante družinske medicine in pediatrije, kar naj bi v občino pritegnilo še kakšnega zdravnika več. Uporaba javnih sanitarij v Dantejevi ulici v Piranu bo namesto 50 centov stala en evro.

Dodajmo še, da se je svetnikom pridružil Gašper Mahnič (LAK), saj je nadomestil Mio Botter Marasović, ki je odstopila kot svetnica in predčasno zaključila svoj mandat. Nenazadnje so potrdili tudi poslovni načrt Okolja Piran za letošnje leto ter predlog reorganizacije občinske uprave.

Župan o Kosmačevi hiši pravi, da ni in ne bo na prodaj

“Mislim, da je prav, da odpravimo določene nejasnosti o tem, kaj je občinski svet odločil na prejšnji seji. Občinski svet januarja namreč ni razpravljal o prodaji Kosmačeve hiše in Kosmačeva hiša ni naprodaj.

Občinski svet se je odločil, da se Kosmačevo hišo izvzame iz upravljanja Mestne knjižnice Piran, ker knjižnica tega objekta ni uporabljala in ga ne potrebuje za izvajanje svoje dejavnosti.

Zelo jasno sem povedal, da še nismo sprejeli odločitve o tem, kaj bomo naredili s Kosmačevo hišo in občinski svet te razprave še ni opravil. Ta naloga nas še čaka. Omenil sem, da obstaja tudi možnost da se občina odpove lastništvu objekta, kar pa ne pomeni, da obstaja tudi možnost, da ga damo kar na javno dražbo. Kosmačeva hiša ima namreč status javne kulturne infrastrukture.

Občina bi se bila pripravljena lastništvu Kosmačeve hiše odpovedati le v primeru, če bi to pospešilo obnovo, javno rabo in nadaljevanje njenega poslanstva. V Sloveniji imamo kar nekaj institucij, ki bi lahko brez občinskih sredstev izpeljale takšen projekt v javnem interesu. Pred letom in pol je na primer Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti kupila Palačo Tarsia v centru starega koprskega mestnega jedra in dvomim, da je med nami kdo, ki bi verjel, da je zato okrnjena vrednost tega pomembnega spomenika ali oškodovan javni interes.

Tudi zato, da bi dokončno odpravili vse dvome v to, ali se Občina Piran zaveda pomena kulturnega spomenika Kosmačeva hiša, sem danes v okviru razširitve dnevnega reda predlagal, da Kosmačeva hiša ohrani status javne kulturne infrastrukture. Ker so občinske svetnice in svetniki ta predlog sprejeli in bomo status javne kulturne infrastrukture Kosmačeve hiše zaznamovali v zemljiški knjigi, je tudi v prihodnje ne bo mogoče prodati na javni dražbi.

Priznam, da je bilo v zadnjih tednih precej nenavadno spremljati tako burno nasprotovanje prodaji hiše, ki ni naprodaj, je bilo pa zelo spodbudno, da smo tolikokrat v slišali, da gre za spomenik širše kulturne, zgodovinske in spominske vrednosti. Prepričan sem namreč, da obnova objekta ne bi smela obremenjevati izključno občinskega proračuna.”