Kdo je dober turistični novinar?
Nesporno je, da turizem potrebuje turistične novinarje. Vprašanje pa je, ali tudi mediji potrebujejo ozko specializirane pisce, ki v svojih prispevkih obravnavajo turistične teme. “Seveda. Pa še kako bi v Sloveniji potrebovali novinarske strokovnjake, ki bi lahko težave in dosežke v tej za našo državo pomembni ekonomski panogi osvetlili iz večplastnih vidikov,” je prepričan Drago Bulc, dolgoletni turistični novinar in predsednik Združenja turističnih novinarjev in piscev Slovenije Fijet.
PORTOROŽ> Bulc je bil gost strokovnega omizja FuTuristica, na katerem so s Sašom Dravincem (novinar PN in podpredsednik FIJET Slovenija), Heleno Florenin Pasinato (novinarka RTV Slovenije), Tanjo Volmut (novinarka POP TV), Rokom Klančnikom (predstavnik slovenskega turizma v Bruslju in pred tem direktor komuniciranja na Svetovni turistični organizaciji UNWTO) in Leo Šuligoj (predstavnica odnosov z javnostmi pri TZ Portorož) pod moderatorsko taktirko dekanje Turistice doc. dr. Aleksandre Brezovec pretresali tematiko medijev in turizma.
Kot vsa druga področja naj bi bil tudi turizem v medijih predstavljen objektivno, kar pomeni večkrat tudi kritično, je novinarje izzvala gostiteljica. “Res je. Toda zavedati se moramo, da je lahko dober turistični novinar le tisti, ki sistematično spremlja turizem. Kdor se vsako leto udeleži najmanj turistične borze v Berlinu, še raje pa vseh pomembnejših sejmov, kjer imajo na dlani podatke, primerjave, najnovejše analize svetovnih potovalnih in turistično-gospodarskih trendov. Če si res pravi turistični novinar, moraš biti tam, kjer se nekaj dogaja in določene zadeve doživiš tudi na lastni koži. S primerjavami namreč lahko daš dodatno težo prispevkom, ki so tako bolj verodostojni,” je nizal odlike specializiranega turističnega novinarja Bulc, ki je obenem opozoril, da so današnji predvsem mladi novinarji neke vrste deklice za vse, kar pomeni, da so primorani pripravljati prispevke z različnih področij.
Dopolnila ga je Helena Florenin Pasinato, ki meni, da je predpogoj za kakovostno spremljanje turizma dobro poznavanje tako gospodarskih kot globalnih tokov. Šuligojeva in Volmutova sta se nekoliko zapletli v pomen promocijskih sporočil, saj je prva menila, da medijev pravzaprav ne zanimajo pozitivne informacije, temveč v vsakem pomembnem dosežku za, denimo Portorož, iščejo še negativne plati zgodbe. “To pa ne drži. Za nas pač ni relevantna vsaka informacija. Mi iščemo zgodbo in to takšno, ki pritegne gledalce,” ji je replicirala Volmutova, ki je pri tem omenila dobro sodelovanje z letališčem na Brniku, kjer jih kar sami opozarjajo na morebitne zanimive zgodbe.
Florenin Pasinatova pa je ob tem dodala še pikico na i, ko je opozorila, da bi se moralo turistično gospodarstvo “odpreti” medijem tudi takrat, ko ni vse v redu, ko gre za kakšno neprijetno stvar, ki bi morebiti lahko očnila ugled nekega turističnega podjetja. “Zgodba ne bo izginila, če o njej ne bomo poročali,” se je strinjala Volmutova.
Na drugi strani pa je bil Klančnik vseeno mnenja, da bi turistični novinarji vendarle lahko poročali nekoliko bolj pozitivno, saj da s tem tudi pomagajo dvigovati ugled slovenskega turizma. “Ob tem se velja vprašati, ali je tudi turistično gospodarstvo naredilo dovolj za medije. Spomnimo se, ko so se pred leti v Portorožu hotelirji hvalili predvsem s podatki o tem, koliko denarja so vložili v obnove, novogradnje in podobne naložbe. Ko smo jih vprašali, kakšen je bil denarni vložek v ljudi in v oblikovanje turističnega cilja, so se pa zavili v molk in razlagali, kako to pride na vrsto šele kasneje,” je Klančnika z besedami razorožil Dravinec. NATAŠA HLAJ