Kdo lahko leži na piranski plaži?
Kopalci na plaži pred hotelom Piran lahko najamejo ležalnike. A nekatere, ki se pridejo tja le kopat in sončit, saj je plaža mestno kopališče, je to zmotilo - več kot 40 ležalnikov zaseda skoraj celotno plažo pod zidkom pred hotelom. Območje niti ni opredeljeno kot uradno kopališče in se tam vsi kopajo na lastno odgovornost. Lastnica plaže je država.
PIRAN > Sredi poletne sezone je Pirančane in druge, ki se kopajo na plaži pred hotelom Piran, presenetila vrsta sivih ležalnikov, položenih pod zidek pred hotelom. Zasedajo skoraj celotno razdaljo plaže pred hotelom, tako da naključni obiskovalci nimajo kam raztegniti svojih brisač, ker so prislonjeni do zidka, tudi na njem ni več prostora za sončenje, pripominjajo.
Občina je dovolila le postavitev miz
Ležalnike na plažo postavlja hotel Piran. “Oddajamo jih našim gostom in drugim, ki jih želijo najeti. Ležalnike tako lahko postavijo kamorkoli ob obali, tako kot vsakdo,” pravi vodja hotela Piran Aleksander Pinter. Za razporeditev ležalnikov poskrbijo zaposleni v hotelu, ki jih vsako jutro postavijo na plažo.
Da je takšna ponudba hotela sprožila razpravo, ga ni presenetilo. Meni pa, da bi se morali v Piranu, ki se rad pohvali, da je najbolj turistična občina v Sloveniji, odločiti, kaj želijo od turizma. Z opazkami, da hotel zaseda plažo, se ne strinja in dodaja, da gre verjetno le za mnenje peščice ljudi.
Za postavitev ležalnikov hotel Piran ni dobil nobenega dovoljenja, tudi zato, ker obala pred hotelom ni urejena kot uradno kopališče, parcela pa ni v lasti občine. Obalni pas, ki je javno dobro, pa mora biti dostopen vsem. “Soglasja nismo dajali, ker te pravice niti nimamo. Naša je le parcela med zidkom in hotelom, ki je opredeljena kot javno dobro, hotel pa ima na njej postavljene mize. Za to smo izdali odločbo, s katero smo dovolili uporabo javne površine v širini 1,3 metra in dolžini enajst metrov,” pojasnjujejo v piranski občinski upravi. Med nadzorom, ki so ga opravili pred enim tednom, kršitev niso opazili.
Kljub temu si na občini želijo, da bi razmere na plaži pred hotelom uredili, “saj država ne skrbi za lastno premoženje, verjetno niti ne ve, da je tukaj vpisana kot lastnik”, še pravijo.
Dogovora s krajevno skupnostjo ni bilo
Za plažo tako zdaj skrbi vsak malo. Čeprav ni občinska, je javno podjetje Okolje tam pokrpalo ploščad (na državni parceli) in zid, odstranjujejo tudi naplavljeno morsko travo. Čistijo jo tudi zaposleni v hotelu Piran, pravi Pinter. In dodaja, da bi bil hotel, ki je v lasti celjskega Eurotasa, pripravljen tudi prevzeti upravljanje plaže in sodelovati pri obnovi, če bi se tako dogovorili. Poudarja, da že iščejo rešitve za prihodnjo sezono, o njih se nameravajo uskladiti tudi z občino in krajevno skupnostjo.
Da bi se morali usesti za skupno mizo in skleniti, kaj so čigave pravice in dolžnosti, meni tudi predsednik Krajevne skupnosti Piran Davorin Petaros. Nekaj krajanov, ki so jih zmotili ležalniki, se je obrnilo tudi nanj. Govorice, da je svet krajevne skupnosti soglašal s postavitvijo ležalnikov, pa zanika.
Pred poletno sezono naj bi se predstavniki hotela sicer res obrnili na krajevno skupnost z željo, da bi postavili ležalnike na plažo, a dogovora, koliko naj jih bo in na katerem delu plaže naj stojijo, niso sklenili. “Kljub temu ne želimo začeti vojne, saj smo novega lastnika hotela veseli in dela dobro,” pravi. Izvirni greh Petaros vidi v tem, da pristojnosti krajevne skupnosti niso določene, saj občina nima pravilnika o tem. Ker je plaža javno dobro in del življenjskega prostora Pirančanov, bi morala tudi imeti krajevna skupnost imeti nekaj besede o dogajanju na njej, še meni.
HELENA RACE
