Kilometer nič zagotavlja zdravo domačo hrano
Hotelirji in gostinci v izolski občini so se zavezali, da bodo poslej gostom ponujali le, kar bo zraslo na istrski zemlji. Pridelovalci in ponudniki lokalnih proizvodov pa so se zavezali, da jim bodo ponujali kakovostne, sledljive, ekološko ali integrirano pridelane proizvode.
IZOLA> Vse z namenom obiskovalcem ponuditi dodatno vrednost in razlog, da se bodo vračali v Izolo.
Tako prvi kot drugi so svoje zaveze strnili v pismu o nameri Kilometer nič, ki so ga včeraj tudi podpisali. Ponudniki gostinsko-turističnih storitev v njem ugotavljajo, da bi za popestritev in višjo kakovost ponudbe ter zagotovljeno sledljivost gostom ponudili živila iz lokalnega okolja, neposredno prevzeta od lokalnih ponudnikov kmetijskih pridelkov.
Pridelovalci in ponudniki lokalnih kmetijskih pridelkov pa se zavezujejo zagotavljati vrhunsko kakovost, ki temelji na lokalnih posebnostih in načinu pridelave ter zagotovljeni sledljivosti živil, ki so pridelana v skladu s standardi ekološke ali integrirane pridelave. Zagotavljajo tudi dobavo brez stroškov skladiščenja in prevoza.
Dodatna vrednost v turistični ponudbi
“Naša prednost so kakovostno vino, olje in poljščine. Včasih jih je bilo mogoče dobiti na tržnicah in prek kmetijskih zadrug, zdaj skoraj ne več. To moramo obuditi,” je prepričan izolski župan Igor Kolenc. Razmišlja tudi že o naslednjem koraku: “Prodajalce, ki prodajajo v Izoli pridelano blago, bi morali opremiti s posebno oznako.”
Direktorji hotelov Delfin, San Simon Resort, Belveder in Marina ter Keltika Branko Simonovič, Dean Kocjančič, Branko Seljak in Majda Dobravc so si enotni, da bodo z zagotavljanjem domačih, sledljivih pridelkov zagotovili dodatno vrednost svoji ponudbi. “Upam, da bo trg lokalnih proizvodov poslej bolje organiziran, ker je včasih težko dobiti domače pridelke,” se nadeja Seljak.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je ocenil, da je dogodek pomemben za vso Slovenijo, saj hrana postaja strateška surovina. Namestnica direktorja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Karmen Ponikvar pa je opozorila, da se potrošniki vse bolj zavedajo pomena lokalnih proizvodov.
Predsednik izolske območne obrtno-podjetniške zbornice Rajko Kodrič je opozoril, da je “logistika za gostince drugačna kot za hotelirje, ker gostinci nimajo večjih prostorov in hladilnikov. Gostinci bi zato vsak dan želeli dobiti svežo hrano.”Marinko Hrvatin iz Oleum nostrum, edine oljkarske zadruge v Sloveniji, je zadovoljen, da bodo “s konstantnim zagotavljanjem kakovosti in količine konkurirali velikim proizvajalcem.” Da bodo pridelki sledljivi, je pohvalil Matej Korenika iz Konzorcija vin Istre.
Danilo Markočič, predsednik Turističnega združenja Izola je poudaril, da je ponudba hrane pomemben del turistične ponudbe, predvsem z vidika avtentičnosti in avtohtonosti. “Na razpisih je bil doslej glavni kriterij za izbor ponudnika hrane cena. Ekologija, višja kakovost, sledljivost niso bili predmet razpisov. S povezovanjem bodo gostinci imeli možnost izbire hrane ali od najboljšega soseda ali domače, kakovostnejše,” je razložil.
Domače se s težavo prebija v zavode
Lokalni pridelki ekološke ali integrirane pridelave počasi prihajajo tudi v javne zavode. Po besedah direktorja Bojana Frančeškina so v Agrarii ugotovili, da so ljudje, ki v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih upokojencev in drugih javnih zavodih odločajo o razpisih, neinformirani.
Led so prebili z obiski, izobraževanjem in drugimi aktivnostmi. “Podpisali smo pogodbe s kar nekaj šolami in vrtci, tudi z bolnišnico Valdoltra. Ravno najbolj zahtevna populacija - otroci in bolniki - mora biti deležna take hrane. Tu ne gre za ekonomsko učinkovitost ali preračunljivost. Hrana, ki izhaja iz kilometra nič, je zdrava, boljša, lokalno pridelana, hitreje pride do potrošnikov,” trdi Frančeškin. Kolenc pa je napovedal, da bo izolska občina spodbujala dejavnosti, usmerjene k spodbujanju porabe domače hrane v javnih zavodih, posebej v šolah in vrtcih. NIVES KREBELJ