Kiti ostali brez zavarovanega območja v Atlantiku

PORTOROŽ > Za sprejetje predloga bi moralo glasovati 75 odstotkov od 64 članov, vendar je predlog prejel le 35 glasov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Predlog, star 15 let, so dale Argentina, Brazilija, Gabon, Južna Afrika in Urugvaj. Predlagale so ustanovitev 20 milijonov kvadratnih metrov velikega zavetišča za kite. Predlog je komisija leta 2001 že zavrnila.

Države, ki so se v Portorožu zavzele za ustanovitev zavarovanega območja, so izpostavile, da je bilo 71 odstotkov od okoli treh milijonov kitov, ubitih med letoma 1900 in 1999, ubitih prav v vodah južne Zemljine poloble.

Z lovci na kite so v 20. stoletju mnoge vrste pripeljali na rob izumrtja. Med najbolj ogroženimi so modri kiti, grbavci, sinji ter pritlikavi kiti.

Predlog so močno podprli tudi okoljevarstveniki. Claire Bass iz mednarodne organizacije Humana družba je dejala, da kitolov nima mesta v 21. stoletju. Opozorila je, da ni humanega načina, na katerega bi kite v morju ubijali, pri tem pa je poudarila, da mnogi poginejo po dolgotrajnih mukah in bolečinah, povzročenih s harpunami.

Po zadnjih podatkih IWC je bilo od leta 1985 okoli 16.235 kitov ulovljenih za znanstvene namene, 24.381 kitov za komercialne namene, 10.139 pa so jih na podlagi dovolilnic ulovili staroselci.

Med najbolj glasnimi državami, ki ostro nasprotujejo kakršnemukoli lovljenju kitov, je Avstralija. Tamkajšnji okoljski minister Josh Frydenberg je pred prihodom v Portorož napovedal, da bo komisijo pozval k večji odgovornosti prav glede tako imenovanih lovov za znanstvene namene, ki jih po njegovih besedah izkoriščajo zlasti na Japonskem.

Tokratno srečanje, ki ga že drugič gosti Slovenija, poteka v luči 30. obletnice prepovedi oziroma moratorija na komercialni kitolov in 70. obletnice delovanja komisije.

STA