Kje je izhod iz labirinta nasilja?
Lani je nasilje v družine utrpelo 1584 Slovenk, telesne poškodbe 529, spolno nasilje 222 žensk, zanemarjali in surovo ravnali so s 379 deklicami, umorjenih pa je bilo 19 žensk. Krizni centri, varne hiše in društva, ki se borijo proti nasilju, so včeraj tudi na stojnicah po mestih svetovali, kako pobegniti takšni statistiki.
ISTRA> Prvo pomoč in nastanitev za ženske, ki so žrtve nasilja, nudi krizni center v Piranu, ki je svoja vrata odprl leta 2009 in deluje v okviru piranskega centra za socialno delo (CSD). V njem je prostora za sedem žensk in 15 otrok, žrtev različnih oblik nasilja, ki lahko ostanejo tri tedne. “Letos smo sprejeli 34 žensk in nekaj otrok, prihajajo pa ženske, ki so žrtve različnih oblik nasilja, fizičnega, verbalnega, ekonomskega, spolnega,” pravi Jana Peršič iz piranskega CSD. V treh tednih ženskam pomagajo najti dolgoročnejšo namestitev, najeti stanovanje ali zagotoviti nastanitev v regijski varni hiši, kjer lahko ostanejo eno leto.
“Od januarja, ko smo začeli sprejemati ženske, jih je v varni hiši stanovalo enajst in 13 otrok. Pomagali smo še 65 ženskam, ki so potrebovale drugačno pomoč, na primer samo nasvet, informacije ali pogovor,” pravi Nataša Korošic Prelesnik iz sežanskega CSD, v okviru katerega deluje varna hiša. V njej imajo sedem sob z 20 ležišči, ki jih opremljajo postopoma s pomočjo donatorjev. Ena od sob tako še čaka na opremo. V prvem letu delovanja se je izkazalo, da je varna hiša pomembna, saj se vanjo zatečejo ženske, ki se bi sicer težko odločile za samostojno pot, sploh če se znajdejo v finančni stiski, dodaja Nataša Korošic Prelesnik. Pred dvema letoma pa je svoja vrata v okviru koprskega CSD odprl krizni center za otroke in mladostnike, stare od šest do 18 let. V tem času se jih je vanj zateklo 74, ki so ostali do tri tedne. “Zatem se najpogosteje vrnejo domov, saj se razmere doma uredijo, lahko pa sledi namestitev v rejniške družine ali zavode, nekateri so iz kriznega centra odšli celo v svoje stanovanje,” je pojasnila Doroteja Rogelja Mejerič.
“Prostora imamo za osem otrok, kar je dovolj. Največ jih k nam napoti center za socialno delo, pa tudi šolske svetovalne službe, zdravstvo, policija ... Pomembno je, da vedo, da lahko k nam pridejo tudi sami,” pojasnjuje. Krizni center ima svoje prostore v Kolarski ulici v Kopru, vanj pa se najpogosteje zatečejo mladostniki, ki imajo težave v odraščanju in s tem povezane konflikte v družini. Predvsem mlajši otroci, ki pridejo k njim, pa so žrtve zanemarjanja in nasilja, ki je posledica alkoholizma v družini. HR