Kljub 100 letom je nono Cvetko v odlični formi
Prebivalec vasi Kubed, avtohton poljedelec in prepoznaven krajan, je dopolnil sto let. Čeprav je sam sprva dejal, da noče velike fešte, se je praznovanje v domačem krogu spremenilo v vaški praznik. Zbrali so se sosedje, prijatelji, koprski župan in člani krajevne skupnosti ter okroglo obletnico počastili z mislijo na čase, ko je bilo življenje neizprosno, a so ga premagovali z delom in medsebojno pomočjo.
Čili 100-letnik Cvetko Mihec opozarja, da v sodobnem času preveč stokamo ob polnih mizah.
Foto: Žiga GodinaKUBED > “To je nonič, kakršnega si ga lahko vsak le želi,” ponosno pove vnukinja Samanta Repič. Pojasnila je, da sta z bratom odraščala ob noni in nonotu ter ga zato dojemata kot očeta. “On je poskrbel za vse, vse nam je omogočil,” je dejala in dodala, da je kljub častitljivim letom še vedno v odlični formi. “Še vedno sam skrbi zase, je bister, ve kje so 'konfini' (meje) in pozna celotno družinsko drevo,” je opisala svojega nonota.
Slavljenec Cvetko v družbi župana, prijatelja Vojka in folklorne skupine KD Šavrini in anka Šavrinke.
Foto: Žiga GodinaTežka povojna leta prebil na njivi
Cvetko Mihec je dal skozi celo stoletje preizkušenj. Pri osemnajstih letih je moral v vojsko. Ko se je vrnil, je bil Kubed ovit v revščino. Sledila so leta obnove vasi in težkega garanja. Na kmetiji se je delalo ročno in prevažalo pridelke v zadrugo. Nekaj let povojniega časa je delal tudi v tovarni v Ljubljani, a se je na željo svoje žene dokončno vrnil na domačo zemljo v Kubed. S pridelovanjem krompirja je zaslužil toliko, da je lahko kupil prvi stroj za obdelavo njive.
Cvetko Mihec je bil vojak, delal je tudi v tovarni, a večino življenja je prebil kot poljedelec v Kubedu.
Foto: Žiga GodinaIz povojnih let izvira tudi vez s prijateljem, starim 92 let, s katerim se danes še vedno družita. “Cvetko me je takrat obvaroval, da nisem zašel v slabo družbo, zato mu bom hvaležen za zmeraj,” je povedal njegov prijatelj Vojko Udovič, ki je z njim ganljivo nazdravil in se spominjal preteklih časov. “On me je učil odraščanja, ko sem imel štirinajst let. Kljub temu, da je bil sam reven, je pomagal še večjim siromakom, kakršen sem bil takrat jaz,” je priznal Vojko.
Jasne misli o sedanjosti
Danes v njegovi hiši živi družina, s poljedelstvom se ne ukvarjajo več, imajo le še majhen vrt. “Za družino in celo vas je to izjemen dogodek,” je ob slavju dodala vnukinja Samanta, ki je poskrbela za pogostitev. Ko je slavljenca župan Aleš Bržan povprašal po receptu za dolgo življenje, je kratko odgovoril: “Pomembno je delati, živeti solidno in se ne 'sekirati'.”
Zapeli so "Kolkor kapljic, tolko let," in nazdravili še na mnoga leta.
Foto: Žiga GodinaKljub stoletju na ramenih še vedno čilo razmišlja, je vitalen in dokazuje, da pravo življenjsko moč držita pokonci delo in človekov značaj. “Kaj nas čaka naprej, ne vem,” se je ob vprašanju o prihodnosti zamislil Cvetko. “Jamramo pred polnimi mizami, živimo brez tovarištva, z vojskami, ki niso potrebne. Tako malo nas je Slovencev in če bi se malo bolj razumeli, bi bilo vsem boljše,” se je za konec dotaknil sveta, v katerem živimo danes.