Kmečki turizem je nelojalna konkurenca?
Nekateri kmečki turizmi izkoriščajo pomanjkljiv nadzor in zakonske luknje ter predstavljajo nelojalno konkurenco gostincem, so ugotavljali udeleženci okrogle mize v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Od “problematičnih” kmetov, ki velik del ponujenih izdelkov kupujejo v trgovinah, so se ogradili tudi v Združenju turističnih kmetij.
PORTOROŽ> Kot je bilo moč razumeti na okrogli mizi, ki je bila popoldne v Portorožu, je izvor težav v obstoječi zakonodaji na področju dopolnilnih kmečkih dejavnosti. Uredba o pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji namreč predpisuje, da mora kmet na turistični kmetiji zagotoviti vsaj 30 odstotkov vrednosti lastnih surovin, medtem ko lahko do 30 odstotkov vrednosti surovin dokupi v trgovini, preostanek pa od drugih kmetov. Tako se postavlja vprašanja, v kolikšni meri je hrana in pijača, ki jo nudijo, pravzaprav domača.
Lastnikom kmečkih turizmov ni potrebno plačevati DDV?
Gostinec Drago Delalut je povedal, da sam ne nasprotuje turizmu na kmetijah, je pa proti sivi ekonomiji. Po njegovem prepričanju bi morali ponudniki gostinskih storitev delati pod enakimi pogoji, kar sedaj ni mogoče. Navedel je, da lastnikom kmečkih turizmov med drugim ni treba plačati niti davka na dodano vrednost. Pojasnil je še, da bi želeli kmetom ponuditi roko tako, da bi odkupovali njihove domače proizvode.
Kritičen je bil tudi namestnik generalnega sekretarja obrtno-podjetniške zbornice Pavel Sedovnik, po mnenju katerega je glavna težava v tem, da kmetijstvo marsikje sploh ne predstavlja več primarne dejavnosti slovenskih kmetij.
Nadzor poslovanja kmečkih turizmov je pomanjkljiv
Gostinci so ugotavljali tudi, da je nadzor kmetijskih in tržnih inšpektorjev nad domnevnimi nepravilnostmi v poslovanju kmečkih turizmov pomanjkljiv in da poteka več ali manj le med tednom, medtem ko kmečki turizmi praviloma obratujejo ob koncih tedna. Tako Primož Marolt s kmetijskega kot Andrej Žakelj s tržnega inšpektorata sta take trditve zavrnila.
Da se kmetije, ki večinoma ne ponujajo lastnih proizvodov, “nimajo kaj šlepati” z njimi, je bil odločen predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije Vencelj Tušar, ki pa je obenem pojasnil, da posamezna kmetija ne more imeti pri sebi čisto vseh proizvodov lastne produkcije.
Je pa Tušar zavrnil nekatere navedbe Delaluta. Tako je pojasnil, da so davkov oproščeni le do praga, ko presežejo normirane stroške, od tam naprej pa davke odvajajo tako kot ostali gostinci. Podpredsednica združenja Vilma Topolšek pa je poudarila, da so obstoječe uredbe zadostne, treba jih je le spoštovati in zagotavljati ustrezen nadzor. Kot je dodala, je problem tudi ta, da se inšpekcije praviloma izvajajo na enih in istih kmetijah.
Generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar pa se je zavzel za “radikalno spremembo” zakonodaje z argumentom, da se za najboljše turistične kmetije, ki se že zdaj držijo predpisov in zagotavljajo pristno hrano, ne bo nič spremenilo.
STA