Kmetje in ribiči dvigujejo glas

KOPER > Prvi Istrski podeželski parlament se bo zgodil teden dni pred tretjim Slovenskim podeželskim parlamentom, ki bo v Podčetrtku. Organizatorji tega v Marezigah so Mreža za preporod Istre, Zavod Eko-Humanitatis, LAS Istra, Društvo za razvoj slovenskega podeželja in Središče Rotunda, navezali pa so se na skandinavski način delovanja, kjer prav s podeželskimi parlamenti že desetletja spodbujajo glas ljudstva.

Dogodek pa je le ena v nizu dejavnosti, ki jim nevladne organizacije namenjajo svoj čas in širijo prostor delovanja. “Hočemo ozavestiti potrebe nevladnih organizacij, saj prevečkrat naletimo na zaprta vrata, čeprav si prizadevamo za dobro. Radi bi, da bi postale faktor odločanja in sodelovanja v tej regiji,” je poudaril Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunda.

Središče Rotunda, središče nevladnih organizacij obalno-kraške regije, že doslej nevladnikom ponuja pravno, davčno in računovodsko podporo, spodbuja jih k prijavljanju na razpise in daje mentorsko pomoč. Pod sloganom Povezujemo glas slovenske Istre pa bodo zbrani v Marezigah tudi spisali deklaracijo, vanjo pa vključili svoje želje glede razvoja podeželja.

Tudi Mreža za preporod Istre in Mreža za mlade

Istrski podeželski parlament so organizatorji povezali tudi z aktivnostmi priprave strategije razvoja Lokalne akcijske skupine (LAS) Istra, s pomočjo katere bodo lahko črpali evropski denarja in izvajali projekte. Pripravljajo že tri tematske delavnice (kmetijstvo in samooskrba, turizem ter varovanje narave in okolja).

Na prvem Istrskem podeželskem parlamentu bo predstavljeno tudi partnerstvo za trajnostni razvoj Istre, poimenovano Mreža za preporod Istre, ki jo vodita predsednik Andrej Medved in podpredsednik Mitja Petrič. Nastala je, ker civilna družba oziroma ljudje na terenu potrebujejo glas, ki bo zastopal njene potrebe in interese. V sklopu Mreže za preporod Istre se je oblikovala tudi širša terenska koalicija, v katero so se združile nevladne organizacije, kmetje, podjetniki, fizične osebe, ribiči.

Pa to še ni vse: ustanovili so tudi Mrežo za mlade, ki jo vodi Daša Šarkanj. Ta povezuje javne in vzgojne zavode, dijaške in zdravstvene domove, spodbuja prostovoljstvo in želi skrbeti za mlade, jih ozaveščati in obveščati. “Ne tekmovanje, na prvem mestu je povezovanje,” poudarja Daša Šarkanj.

Nekatere sodelujejo, druge pa prezrejo

V Središču Rotunda so včeraj pohvalili nekatere lokalne oblasti, in kljub temu našli luknje v njihovem delovanju in razumevanju nevladnih organizacij. Občina Sežana je, na primer, ustanovila posebno komisijo za mladinska vprašanja, Mestna občina Koper je obnovila nekdanji MKC. Kraške občine so sprejele tudi strategijo o financiranju društev, ki delujejo v javnem interesu na območju kraških občin ter jim tako omogočile štiriletno financiranje. Bojan Mevlja pa ugotavlja, da občine še zmeraj, namerno ali ne, prezrejo aktivnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije. V Komnu se, denimo, niso odločili za podpis pogodbe za javna dela s socialnim podjetjem Brinjevka, ki je edino večje socialno podjetje na Krasu in tudi uspešno deluje. Zakaj, tega nihče ne ve, saj komenski uradniki tega ne pojasnijo. V občini Sežana je letos umanjkal razpis za dodelitev javnega denarja društvom, ki delujejo na področju sociale, mladine in kulture. Razpis je bil omejen samo na tiste, ki se ukvarjajo s športom in okoljem.

“Kultura ni prioriteta”

Večina javnih razpisov v obalno-kraški regiji nima niti meril za ocenjevanje in so praviloma netransparentni. V koprski občini je tudi vse manj denarja za društva: odgovorni na občini krivdo valijo na začasno financiranje, v katerega so porinjeni, dokler si ne razdelijo premoženja z Občino Ankaran. Že lani je potekel rok, ko bi morala Mestna občina Koper oblikovati strateški program za kulturo za naslednja štiri leta. “Da kultura ni prioriteta, nam je na iskanje odgovora, zakaj tega programa niso sprejeli, povedal eden od občinskih uslužbencev,” je včeraj povedal Mevlja. Njegovega imena ni razkril, taisti občinski uslužbenec pa mu je še povedal, da je sedaj v koprski občini na prvem mestu mladina.

“V koprski občini ne zaznajo ali ne razumejo, da bi bilo koristno prav društvom podeliti koncesijo za vodenje Obalnega zavetišča ali nekdanjega MKC, sedanjega Centra mladih Kopra. Društva bolje razumejo težave na terenu in so bližje dejanskim potrebam ljudi,” je Bojan Mevlja kritičen tudi do tega, da nekdanji MKC vodi Javni zavod za šport in mladino.

ALENKA PENJAK