Ko je bila menola redno na domači mizi

ISTRA > “V mladih letih sem šla večkrat ribarit - najprej z očetom, kasneje z možem. A to je bilo za doma, da smo ribe spekli sami. V glavnem so bile to menole in riboni. To je bila res sveža, lepa in dobra riba,” se spominja Bruna Horvat iz Medgeneracijskega centra Izola. Na vprašanje, ali so manjše ribe takrat vračali v morje, pa brez oklevanja odgovori: “Ne, to se je jedlo. Kar si ulovil, si jedel.”

Ta preprosta modrost iz preteklosti nosi ključ do rešitve enega največjih sodobnih izzivov našega morja - kako spremeniti naše prehranske navade in potrošnike znova navdušiti nad pestrostjo, ki jo ponuja Jadran. Prav s tem namenom so moči združili Kulturno izobraževalno društvo PiNA, Medgeneracijski center Izola, Srednja šola Izola (gostinstvo) ter Morska biološka postaja Piran (NIB) v skupnem projektu Krožnik spominov (Plate of Memories). S transdisciplinarnim pristopom povezujejo znanstveni popis rib z živim spominom ljudi, ki te ribe še znajo ceniti, ter iz tega skupaj z mladimi kuharji, dijaki in občani ustvarjajo novo, bolj trajnostno in pravično modro ekonomijo.

Za severni del Jadrana sta značilna raznolik ulov in biotska raznovrstnost.

Foto: Natalija Gajić

Kaj se skriva v mreži?

Medtem ko so znanstveniki preučevali ulov, so starejši domačini z veseljem pomagali pri prebiranju rib in ob tem obujali spomine na svoje pretekle morske podvige in recepte. Pri prikazu izlova s pridneno vlečno mrežo (kočo) so si udeleženci ogledali izjemno raznolik ulov, značilen za Tržaški zaliv. Med hrustančnicami sta se v mreži znašla morski golob in navadni morski pes, med kostnicami pa so prevladovale menole, riboni, patarače, bradači in mediteranski šuri, v manjšem številu tudi bukve, salpe, sardele, vovčiči, črni glavači, krulci in cepola. Ulov sta dopolnjevala še dva predstavnika glavonožcev - jadranski ligenj in moškatna hobotnica. Vse žive nedorasle in premajhne primerke je ribič takoj previdno vrnil nazaj v morje.

Udeleženci projekta Krožnik spominov so že na ladji sortirali ribje vrste.

Foto: Natalija Gajić

A ravno v tej pestrosti tiči izziv, na katerega opozarja sodelujoči biolog dr. Domen Trkov z Morske biološke postaje Piran: “Čeprav večina ujetih vrst sodi med komercialno pomembne organizme, velik del ulova predstavljajo manjši osebki ali vrste z nižjo tržno vrednostjo, zaradi česar jih ribiči pogosto zavržejo. Takšen zavržek predstavlja pomemben izziv trajnostnega ribolova, saj številni organizmi zaradi poškodb in stresa med izlovom po vrnitvi v morje ne preživijo. Spodbujanje uživanja manj poznanih vrst lahko pomembno prispeva k bolj celoviti izrabi ulova, zmanjšanju zavržkov in učinkovitejši rabi morskih virov. S tem zmanjšujemo pritisk na najbolj iskane gospodarske vrste in spodbujamo večjo prehransko raznolikost.”

Ko zavržek postane priložnost za spremembo na krožniku

Sodoben trg, nakupovalne navade in poletni turizem na severnem Jadranu so namreč ustvarili ozko povpraševanje po le nekaj “popularnih” vrstah, kot sta brancin ali orada. Druge, enako okusne in hranljive ribe na tržnici ali v restavraciji pogosto spregledamo, ker jih preprosto ne poznamo več. Posledica tega modnega izbiranja so selektiven ulov, izginjanje biotske raznovrstnosti in izguba lokalne kulinarične dediščine, ki v Izoli sega vse do 7. stoletja.

V naslednjih mesecih bodo starostniki na še eni terenski ekspediciji z ribičem in znanstveniki nadaljevali popis komercialnih vrst z nižjo tržno vrednostjo in pletli zgodbe, ki bodo pomagale popularizirati spregledane vrste. Vzporedno bo priznani kuhar skupaj z dijaki SŠ Izola iz teh tržno nezanimivih rib razvil štirihodni meni po načelu brez odpadkov (zero-waste). V laboratoriju HEKA pa bo septembra potekal odprti poziv, na katerega se bo lahko prijavil kdorkoli, za izdelavo servirnih krožnikov iz morskih biomaterialov, ki bodo nosili umetniško upodobljene zgodbe teh rib.

Projekt se bo sklenil z javno performativno večerjo na SŠ Izola, kjer se bodo gostje ob obroku in s podpisom manifesta “Modra obljuba” zavezali, da bodo pri izbiri rib gledali dlje od le nekaj uveljavljenih vrst. Decembra bodo rezultate model in priročnik projekta predstavili tudi na mednarodnem dogodku Barcelona Demo Days.