Ko ne zmoreš odplačati dva tisoč evrov dolga
Mladenič, ki je minule dni zatočišče poiskal v zavetišču Rdečega križa Koper, je že slišal za osebni stečaj. Rad bi se znebil dolga zaradi neplačanih glob. Medtem še en uporabnik zavetišča vleče na ušesa. Rad bi izvedel kaj več o tej možnosti, ki se jo poslužuje vse več zadolženih Istranov.
ISTRA > Še lani si osebnega stečaja socialno ogrožena oseba ne bi mogla privoščiti, saj so ga sodišča praviloma odobrila samo, če je imel dolžnik premoženje oziroma stečajno maso, iz katere je lahko poplačal vsaj nekaj upnikov. Če torej ni bil brez denarja. Med argumenti, zakaj zavračajo prošnje za brezplačno pravno pomoč, so sodišča navajala, da ni možnosti za uspeh osebnega stečaja.
Najprej je vrhovno sodišče maja lani odločilo, da takšno ravnanje ni pravilno, država pa je decembra 2013 tudi primerno spremenila zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Dolžniki so zdaj oproščeni plačila predujma za začetek stečajnega postopka (pri osebnih stečajih bi ta znašal 1800 evrov), stroški izvedbe osebnega stečaja so poplačani iz proračuna.
Lani je država za brezplačno pravno pomoč namenila 5,1 milijon evrov, od tega 1,7 milijona za osebne stečaje. Letos bodo zanje sodišča potrebovala veliko več - kar 3,6 milijona.
Mnogi dolgovi se lahko odpišejo, vsi pa ne: neplačane preživnine, na primer, niti globe za napačno parkiranje ali zaradi kršenja javnega reda in miru ne, če naštejemo le nekatere. Tudi letna zakonska obrestna mera na terjatve se med osebnim stečajem še vedno obrestuje - zdaj za 12 odstotkov na leto.
“Ministrstvo za pravosodje, ki je predlagalo spremembo stečajne zakonodaje, ni upoštevalo opozoril vrhovnega sodišča in je v predlogu zakona celo navedlo, da bo sprememba prinesla finančne prihranke. Do konca leta pričakujemo približno 4000 začetih osebnih stečajev in okoli 1300 začetih stečajev pravnih oseb, kar predstavlja približno 16 milijonov evrov dodatnega denarja, ki v proračunu ali v okviru finančnih posledic sprememb zakonodaje ni bil predviden,” dodajajo na vrhovnem sodišču in opozarjajo na kritične finančne razmere slovenskih sodišč.
Globe se ne brišejo
Dolgovi ne nastajajo samo zaradi neplačanih glob, kot pri naših sogovornikih iz zavetišča, pač pa tudi zaradi neplačanih posojil, elektrike, vode, RTV prispevka, potrošniških posojil, prenosnih telefonov…
Brez institucije osebnega stečaja in brezplačne pravne pomoči bi, denimo, mlada, okrog 30-letna Slovenka, živeča v Luciji, danes bila samo dolžnica brez strehe nad glavo, nam pove Brane Vodenik iz piranskega zavetišča in sprejemališča za brezdomne osebe Kažun. Njen primer ni osamljen: mladih dolžnikov je vse več, potrjuje stečajni upravitelj Aleš Velkaverh. In če so se še nedavno ljudje za osebni stečaj odločali, ko so dolgovali več deset tisoč evrov, je danes razlog za osebni stečaj vreden že nekaj tisoč evrov.
Rešitev, ki je tudi v breme
Ne glede na to, da je korak za osebni stečaj težak, saj je dolžnik pet let pod drobnogledom stečajnega upravitelja, je za vse več ljudi zaradi odpisa dolga tudi rešilna bilka. Če so sodišča leta 2008 po informacijah vrhovnega sodišča začela 98 osebnih stečajev, so jih leta 2011 že 1124, po decembrski spremembi zakonodaje pa so samo do konca letošnjega septembra sodniki na okrožnih sodiščih po vsej Sloveniji na predlog dolžnikov začeli 2864 osebnih stečajev.
In četudi je osebni stečaj rešitev, je tudi v breme. Sodišče dolžniku dosodi stečajnega upravitelja in tudi obvesti banko in sodišča, da prekinejo izvršbe, ki so se začele. Stečajni upravitelj odpre poseben upraviteljev fiduciarni denarni račun, prek katerega potekajo vsi posli, povezani z upravljanjem stečajne mase. Skratka premoženje, namenjeno poplačilu upnikov.
Margareta Jurkovič iz Pravnega centra v Kopru je prepričana, da odločitev za osebni stečaj ni lahka: “Preizkusno obdobje je zelo dolgo. In zelo naporno za človeka, ki upa, da se mu bo po petih letih odpisal dolg. Ko mora človek za pet let prepustiti svoje premoženje v upravljanje drugim, ni lahko.”
Z vprašanji o osebnem stečaju se je na Pravni center lani obrnilo 27 ljudi, predlog za osebni stečaj so pomagali vložiti enajstim osebam. Letos se je zanj zanimalo že 39 ljudi, predlog so pomagali vložiti 16 ljudem.
Dolžniki niso goljufi
Marko Butinar, stečajni upravitelj iz Kopra, je prepričan, da ljudi v osebni stečaj ne vodijo goljufivi nameni: “Večina ljudi se ni zadolžila z namenom, da bi šla v postopek osebnega stečaja. Ko človeka pesti izguba službe in so relativno majhne možnosti za zaposlitev, ko še kakšen družinski član izgubi dohodek, ko udarijo zdravstvene težave, se začnejo nabirati dolgovi, iz katerih je težko splavati. Ljudje želijo začeti na novo.”
Okrožnemu sodišču v Kopru so skorajda vsi stečajni dolžniki podali poleg predloga za začetek stečaja tudi predlog za odpis dolgov. “V večini primerov sodišče ta postopek tudi začne, v manjšem deležu pa zavrne, predvsem zaradi predhodnih kazni stečajnega dolžnika. In večina dolžnikov tudi uspešno prestane preizkusno obdobje (po zakonu najmanj dve leti in največ pet) ter doseže odpust svojih obveznosti; le v manjšem delu upniki ali stečajni upravitelji uspejo z ugovorom. Takrat sodišče izda sklep o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti,” pravijo v uradu predsednice Okrožnega sodišča v Kopru.
Zgodba uporabnice, ki nam jo je zaupal Brane Vodenik iz piranskega Kažuna, se lahko zgodi komurkoli. Nekdo z redno službo pade v dolgove, zboli, izgubi službo. Na ta klobčič se vsujejo še spori s partnerjem, čemur sledijo trije dnevi v zavetišču. A k sreči je bila vrnitev domov uspešna, prošnja za osebni stečaj pa odobrena. V takšnih primerih dobijo zavetišča bodisi Rdečega križa bodisi Centra za socialno delo dodaten pomen.
ALENKA PENJAK
