Ko predanost delu postane breme za zdravje

KOPER > “Skrb za to področje in pravočasna preventiva na delovnem mestu zato ne smeta biti zgolj odgovornost posameznika, temveč stvar celotne družbe,” je na konferenci poudarila Nevenka Ražman iz koprske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Spomnila je, da zdravje ne nastaja v zdravstvu, ampak tam kjer ljudje živimo, delamo in se igramo. “Delovno okolje neposredno vpliva na kakovost življenja, pri čemer duševno zdravje pomembno vpliva na naše počutje in odnose,” je še pojasnila.

Konferenco sta ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Koper pripravila NIJZ in Stičišče ISKRA. Ražman je predstavila tudi razmere v regiji, kjer mreža specializirane pomoči ostaja omejena. O tem, kako duševna stiska vpliva na človekovo zmožnost za delo, sta spregovorili Adelisa Huskić in Mojca Tavčar iz koprskega Centra za duševno zdravje odraslih.

Osrednja razprava je bila namenjena nevladnim organizacijam, kjer zaposleni in prostovoljci pogosto težko potegnejo mejo med delom in osebnim poslanstvom. Kako ob zavzetosti preprečevati izčrpanost, so pod vodstvom Boruta Jermana iz društva PiNA razpravljali Urška Jež iz Mesta žensk, Mojca Babuder iz Zavoda Podjetni, Marko Zevnik iz Zavoda Sopotniki in Sara Brkić iz Zavoda Cona b.p. Poudarili so pomen pravočasnega prepoznavanja stisk in podpornega delovnega okolja.

Udeleženci so prisluhnili tudi predavanjem o zdravem spanju, prehrani in preprečevanju izčrpanosti. Toda odgovornosti za zdravje ni mogoče naložiti zgolj zaposlenim. Delodajalci morajo prepoznavati in obvladovati tudi psihosocialna tveganja, med katera sodijo prevelike obremenitve, slabi odnosi in pomanjkanje podpore.