Koga bi v Kopru najraje videli kot župana
Rezultati javnomnenjske raziskave med volilkami in volilci v Mestni občini Koper napovedujejo majhne razlike med štirimi vodilnimi listami in strankami, ki se bodo novembra potegovale za sedeže v mestnem svetu. Drugače je pri potencialnih županskih kandidatih, saj zadeve postanejo zanimive in nepredvidljive šele v primeru drugega kroga.
Rezultati javnomnenjske raziskave med volilkami in volilci v Mestni občini Koper napovedujejo majhne razlike med štirimi vodilnimi listami in strankami, ki se bodo novembra potegovale za sedeže v mestnem svetu.
Foto: MokKOPER > Z rezultati razvoja Mestne občine Koper (MOK) v preteklih štirih letih so občani razmeroma zadovoljni, saj jih 43,8 odstotka meni, da je občina v tem obdobju napredovala. Nekoliko več (45 odstotkov) jih je mnenja, da je občina ostala na enakem kot pred štirimi leti, 10,2 odstotka pa jih je mnenja, da je nazadovala. Natanko en odstotkek vprašanih pa ne ve, ali je občina napredovala ali ne.
Bržanovo županovanje ocenjujejo kot uspešno
Podobno kot občina se je odrezal tudi župan, ki jo vodi. Delo Aleša Bržana največ občanov - natanko 43,4 odstotka - ocenjuje kot uspešno, dodatnih 8,4 odstotka pa kot zelo uspešno. Da je njegovo delo zelo neuspešno (2,4 odstotka) ali neuspešno (10,6 odstotka) meni manjšina, 35,2 odstotka pa jih je mnenja, da ni niti uspešno niti neuspešno. V praksi to pomeni, da v povprečju njegovo delo ocenjujejo z oceno 3,45 ali - kot bi temu dejali v šoli - prav dobro.
Upoštevajoč zgornje ne preseneča, da bi največ koprskih volivcev na županskih volitvah, če bi te bile pred dobrim tednom, obkrožilo Aleša Bržana, natanko 42,3 odstotka. Sledi mu nekdanji župan Boris Popovič s približno polovično podporo oziroma 22,4 odstotka. Na tretjem mestu je koprska podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič s 4,6 odstotka podpore, tik za njo pa podjetnik Aleš Piščanc s 3,5 odstotka. Ta je edini izmed potencialnih županskih kandidatov, ki ni politik, a uživa omembe vredno podporo. Preostalih 11 kandidatk in kandidatov, izmed katerih nihče ne doseže niti treh odstotkov podpore, bi skupno prejelo 16,1 odstotka glasov, 10,2 odstotka pa jih še ne ve, koga bi obkrožili v prvem krogu županskih volitev.
Zanimivi scenariji drugega kroga
Če Bržan ne odnese zmage že v prvem krogu županskih volitev, rezultati javnomnenjske raziskave kažejo, da v drugem ne bi smel imeti težav. Prvega zasledovalca bi gladko premagal, saj bi nekdanjega župana Popoviča, če bi se v drugem krogu pomeril z Bržanom, obkrožilo le 27,2 odstotka koprskih volivcev. Bržanu bi glas namenilo 59,1 odstotka volivcev, 7,9 odstotka pa ne bi volilo nikogar. Ostalih 5,8 odstotka še ne ve, kako bi glasovali v tem primeru.
Bržan bi z nekoliko nižjo podporo, a še vedno zanesljivo, v drugem krogu premagal tudi tretjeuvrščeno Matejo Hrvatin Kozlovič. Aktualni koprski župan bi prejel 58,9 odstotka glasov, podžupanja pa 14,9 odstotka. Dobrih devet odstotkov jih ne ve, kako bi glasovali v tem hipotetičnem scenariju, kar 17 odstotkov pa jih ne bi volilo.
Veliko bolje bi se koprska podžupanja odrezala proti bivšemu županu - v tem primeru bi Hrvatin Kozlovič dobila 33,4 odstotka glasov, nekdanji župan Popovič pa 33,6 odstotka. Ob tem 27,4 odstotka volilnih upravičencev ne bi glasovalo, 5,6 odstotka pa jih še ne ve, koga bi volili v tem primeru.
Še vedno volijo proti nekdanjemu županu
Podporo kandidatom smo preverjali tudi podrobneje. Zanimalo nas je, kdo najbolj odvrača volivce v koprski občini. Absolutni zmagovalec te neslavne kategorije je Zmago Jelinčič Plemeniti, ki zagotovo ne more računati na podporo 67,2 odstotka volilnega telesa. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da kar 48,8 odstotka koprskih volivcev zagotovo ne bi na glasovalo za nekdanjega župana Popoviča. Sledita mu Patrik Greblo s 36,3 odstotka in Patrik Peroša z odstotkom manj.
Koprskega župana Bržana zagotovo ne bi volilo 22 odstotkov koprskih volivcev, podžupanje Mateje Hrvatin Kozlovič pa 23,9 odstotka, kar ju uvršča med manj odbojne kandidate.
Raziskali bi oškodovanje občine
Preverili smo tudi, kaj koprski volilci menijo o tem ali bi morala Mestna občina Koper raziskati obseg oškodovanja občine v času županovanja Borisa Popoviča (2002 - 2018) ter na podlagi ugotovitev sprožiti ustrezne postopke za kaznovanje odgovornih in zahtevati povračilo škode. Med opredeljenimi jih 58 odstotkov odgovarja, da bi morala, 42 odstotkov jih temu ni naklonjenih. Temu pričakovano nasprotujejo predvsem volilci Borisa Popoviča (58,3 odstotka proti), podobno kot pri njegovi stranki Koper je naš, vendar jih tudi med pristaši nekdanjega župana in njegove stranke približno četrtina meni, da bi občina pod Bržanovim vodstvom morala raziskati obseg oškodovanja občine iz časov, ko jo je še vodil Popovič - ter sprožiti ustrezne postopke za kaznovanje odgovornih in zahtevati povračilo škode.
Med volilci stranke SDS je razmerje odgovorov podobno kot pri KJN, medtem ko volilci vseh ostalih strank in list večinsko pričakujejo, da bo občina raziskala obseg oškodovanja ter proti odgovornim sprožila kazenske in odškodninske postopke.
Se pa nekoliko zaplete pri volilcih posameznih kandidatov. Čeprav je prepričljiva - več kot dvotretjinska - večina volivcev Gibanja Svoboda za to, da se oškodovanje razišče in odgovorne sankcionira, je med podporniki njihove koprske podžupanje Mateje Hrvatin Kozlovič presenetljivo več takih, ki tega ne želijo. To jo postavlja ob bok podpornikom Jureta Colje (SDS) in Borisa Popoviča, ki so večinoma podobnega stališča v zvezi s tem.
Velika večina volilcev Aleša Bržana želi, da občina pod njegovim vodstvom razišče obseg oškodovanja iz časa županovanja Borisa Popoviča ter na podlagi ugotovitev sproži ustrezne postopke za kaznovanje odgovornih in zahteva povračilo škode. To želi več kot 61,5 odstotka njegovih volivcev in 63,5 odstotka volilcev njegove liste. Tistih, ki tega ne želijo, je med njegovimi podporniki le 25,5 odstotka, med volilci njegove liste pa še dva odstotka manj (13 odstotkov jih o tem sicer še nima mnenja).
V naslednjih dneh bomo spremljali odzive javnosti in relevantnih akterjev v zvezi z ugotovitvami javnomnenjske raziskave in jih objavili v eni izmed naslednjih izdaj Primorskih novic.