Kokoš pred jajcem

KOPER, ANKARAN > Z vrha koprske občine nenehno poudarjajo, da gre pri vsem za ozek interes skupine Ankarančanov, ki v novi občini vidijo predvsem lastno korist. Vse to se trudi čim širšemu krogu občanov Kopra neokusno vcepiti tudi časopisno trobilo aktualne oblasti, a pri tem (namerno?) pozablja zapisati dejanske vzroke, ki so izkopali prepad med Koprom in Ankaranom.

Že pred petimi leti je občinska uprava naznanila, da želi del naselij Ankaran in Bertoki priključiti naselju Koper. “Tisti Ankarančani, ki mislijo, da si lahko prisvajajo Luko Koper, bodo spoznali svojo zmoto. Luka pripada naselju Koper in nihče je ne bo vzel,” je tedaj napovedal Boris Popovič. Zoper diktat iz Verdijeve ulice so se kmalu na ustavno sodišče pritožili tisti občani, ki bi morali ob tem poskrbeti za zamenjavo svojih osebnih dokumentov, namera iz Kopra pa je naletela na jasen odziv večine Ankarančanov: “Skrbi nas bodoče gospodarjenje s tem prostorom. Krajani ne bomo mogli več vplivati na gradnjo tretjega pomola ali odlaganje sedimentov na ankaransko bonifiko.”

Kaj je bil osnovni razlog za nameravano spremembo meja naselij, nismo nikoli prav izvedeli, zato pa so se v obdobju časarjevanja Luki Koper pod okriljem koprskega župana kot prvega nadzornika razširile razne govorice. Tudi take, da na luških zemljiščih znotraj ankaranskih naselij skupina zasebnikov iz vrha zmagovite politčne opcije z ustanovitvijo podjetja pripravlja teren za morebitne bodoče posle (s smetmi?).

V imenu zaskrbljenih Ankarančanov, združenih v Pobudi za ustanovitev občine Ankaran, je konec julija 2008 poslanec NSi Anton Kokalj v državni zbor vložil pobudo za izločitev območja ankaranske krajevne skupnosti iz neustavne Mestne občine Koper. Prav ta poteza pa je zaradi z njo povezanih zakonskih določil koprski občinski upravi dokončno onemogočila uresničitev namere, da k mestu Koper priključi tudi dele naselij Ankaran, Bertoki in Spodnje Škofije. BG