Konec dobe floridskih velikank
Po začetnem navdušenju, da se je koprska občinska oblast vendarle odločila v mestu zasaditi avtohtono sredozemsko rastje, so domačini te dni opazovali ponovno sajenje palm na Pristaniški in Cankarjevi ulici.
KOPER > V Komunali Koper pojasnjujejo, da je bila ta serija palm nujna za dopolnitev praznih lukenj, ki so zevale v drevoredu na Cankarjevi ulici, vključitev drugih drevesnih vrst pa bi učinkovala precej neestetsko.
Najverjetneje bodo tudi v krožišče pri dijaškem domu vsadili palmo, vendar bo ta nizka in šopasta. Dodajajo še, da je bila zasaditev palm ob Pristaniški ulici neizbežna, ker so sadilni kolobarji preblizu vozišča in bi kakršna koli druga drevesa lahko ogrožala prometno varnost na tem delu.
Leta 2012 je sibirski mraz z močnimi sunki burje v mestu pokosil kar 172 od 215 zasajenih palm. Preživelo je torej le še 43 dreves. Nabavna vrednost palm je takrat znašala nekaj čez 344.000 evrov.
Poslej le avtohtone in trpežne rastline
Če gre verjeti napovedim, je s temi 17 dodatnimi palmami vrste washingtonia robusta (devet so jih posadili na Cankarjevi ulici in osem ob Pristaniški ulici) konec dobe, ko so v Kopru kraljevale floridske velikanke. Poslej bo vse drugače, zagotavljajo. Postopoma nameravajo javne površine v mestu ozeleniti z avtohtonim drevjem in grmičevjem.
Nasproti Banke Koper na Pristaniški ulici so tako že posadili deset istrskih oziroma sredozemskih hrastov, vznožje Cankarjeve ulice krasijo indijske lagostremije, medtem ko je pri hortikulturni ureditvi območja pasjega parka v Semedeli pretehtala odločitev za tamariske. V Komunali razlagajo, da so se za ta drevesca odločili, ker so zelo trpežna in jim ne pridejo do živega ne mulj v zemlji niti slan pršec zaradi bližine morja. Tudi sicer so pri odločitvi, katera drevesa saditi, upoštevali preprosto načelo, da morajo biti zaradi specifičnih podnebnih razmer nezahtevna za vzdrževanje.
Članom koprske SD je ob včerajšnjem sajenju palm na Pristaniški ulici znova zavrela kri. Tudi naravi, ki je jasno dala vedeti, da koprske palme tu nimajo kaj početi, naš župan žal ne verjame, so zapisali v sporočilu za javnost. “V teh dneh, ko smo ljudje še toliko bolj občutljivi tudi zaradi naravne katastrofe v Srbiji, Bosni in Hercegovini, bližnji Hrvaški, ki je brez vsega pustila na tisoče ljudi, bi bilo dobro koprske davkoplačevalce vprašati, ali se strinjajo, da se z njihovim denarjem zopet počne nekaj, kar ni nujno in je morda zopet že vnaprej obsojeno na propad,” opozarja predsednik koprske SD Angel Šav.
Kmalu oleandri, brnistra, jasmin ...
Kmalu naj bi prišlo na vrsto tudi hortikulturno urejanje območja ob Ljubljanski cesti, kjer pa še ne vedo, katere drevesne vrste bodo nadomestile že davno požagane posušene palme. Na Kosovelovem trgu nameravajo urediti gredo s sivkami, nasproti Slavnikovih garaž bodo svoje mesto našli grmičasti oleandri, z brnistrami pa bodo dopolnili območje ob Ankaranski cesti. Poslej bo novo podobo dobila tudi severna obvoznica, kjer se bodo ob nekaterih ograjah ob hišah in zidovih vili zimzeleni jasmini.
Po naših informacijah drevo istrskega hrasta stane približno 2000 evrov, kolikor naj bi odšteli tudi za palme. Lagostremija je cenejša in naj bi stala 1200 evrov po drevesu. Komunala je nova drevesa kupila v eni od italijanskih drevesnic, kjer gojijo različne sredozemske vrste.
NATAŠA HLAJ