Koper in Trst sta ostala brez štirih velikih
Luka Koper je ostala brez pomembne direktne linije štirih povezanih ladjarjev z Daljnega vzhoda. Ti so lani v Koper pripeljali kar 100.000 TEU, šestino skupnega pretovora kontejnerjev. V Luki ukinitve linije - vsaj na glas - ne jemljejo tragično; letos vseeno načrtujejo petodstotno rast pretovora kontejnerjev.
KOPER> Zadnja ladja naveze ladjarjev Hanjin, Yang Ming, Hyundai in United Arab bo zabojnike v Kopru, Trstu in Benetkah odložila predvidoma 19. januarja. Potem pa se bodo ladjarji z rednim tedenskim servisom umaknili s severnega Jadrana. Kaj je botrovalo tej njihovi odločitvi, v Luki Koper ne komentirajo. Zanikajo pa, da bi bili za to sami odgovorni: “Absolutno ne.” Pravijo, da bodo trije od štirih ladjarjev še ostali njihove stranke, ki pa se bodo posluževali feeder povezav (z manjšimi ladjami iz večjih sredozemskih pristanišč).
Menijo tudi, da bodo velike stranke, ki hočejo svoje blago voziti prek Kopra, namesto te linije poiskale druge kontejnerske ladjarje; največji v Kopru so zdaj Maersk, MSC in CMA CGM. “Zato ne pričakujemo drastičnega upada pretovora,” so optimistični.
Trst: težko bomo nadomestili
A vendar je ravno ta naveza azijskih ladjarjev lani prispevala 100.000 TEU oziroma kar šestino v rekordnem lanskem pretovoru kontejnerjev v koprskem pristanišču. Med vsemi jadranskimi pristanišči je največ kontejnerjev pustila prav v Kopru. Naše pristanišče ima že nekaj let kontejnerski primat v severnem Jadranu. Lani so našteli skoraj 600.000 TEU kontejnerjev (natančno število bodo objavili v prihodnjih dneh. “V letu 2012 sicer načrtujemo petodstotno rast kontejnerjev, je pa vse odvisno od razmer na svetovnem trgu,” še pravijo v Luki.
V Trstu, kjer so štirje ladjarji lani pustili približno 50.000 TEU, so bolj zaskrbljeni. “Feeder servis ne bo dovolj, da bi nadomestili izgube, ki jih bomo imeli z odhodom štirih velikih operaterjev,” je za Il Piccolo ocenil Fabrizio Zerbini iz družbe Trieste marine terminal, ki upravlja sedmi pomol v tržaškem pristanišču. Zerbini ugotavlja, da se azijskim ladjarjem pot v severni Jadran v teh kriznih razmerah ne izplača, saj sem prihajajo z za njihove razmere še vedno majhnimi ladjami.
V Kopru je problem premajhna globina morja, da bi pristajale večje kontejnerske ladje, z razpisom za poglabljanje morskega dna pa se znova zapleta.
Raje mirujejo, kot delajo izgubo
Tudi marsikatere druge tuje napovedi v pomorstvu so pesimistične. Kontejnerski ladjarji se bojijo, da se ponavlja katastrofalno leto 2009.
Organizacija Alphaliner, denimo, ocenjuje, da bo januarja letos brezposelne šest odstotkov celotne svetovne kontejnerske flote, to je približno 700.000 TEU. Ladjarji bodo z ladjami raje mirovali, kot da bi jih zaposlovali za mizerno nizke voznine.
KATJA GLEŠČIČ