Koper kot slaščičarna na prostem
Koper se je minuli vikend prelevil v velikansko slaščičarno na prostem, kamor se je veljalo podati lačnih ust in praznih želodcev. 3. festival Sladka Istra je v mesto po prvih ocenah privabil več kot 15.000 domačih in tujih sladkosnedih obiskovalcev, ki so domov odhajali zadovoljni, siti in otovorjeni z vrečkami raznih sladkih dobrot.
KOPER > Kdor je vstopil v sladki svet, se je nasitil že z vonjavami, ki so se širile z 91 stojnic. Te pa so se seveda kar šibile pod težo dobrot, ki jih je 88 ponudnikov postavilo na ogled in predvsem pokušino.
Pristaniška ulica in semedelska cesta sta tako gostili štiri tematske poti s pomenljivimi imeni: sladka Istra, sladki svet, sladka Slovenija in ulica sladkega zdravja, na kateri so obiskovalcem ponujali zdrave, biološke in dietetične izdelke ter presno hrano.
Dva evra za štiri degustacijske kupone je bila tudi letos zmagovalna kombinacija, ki je ustrezala tako obiskovalcem kot pekom sladkih dobrot. En kupon je bil vreden 50 centov, za kolikor so na stojnicah ponujali v okušanje tako klasične kroštole in potico, pa seveda istrsko paštakremo, domače piškote, figov hlebček in figov kruh, eksotične jordanske dobrote, ruske posebnosti, bosanske sladice, pa tudi lokalno vinsko kapljico in domače likerje.
Nagrado za najbolj izvirno sladico tokratne prireditve so podelili ankaranski Villi Andor. Svoji sladki kulinarični mojstrovini so nadeli ime fragola, pripravili pa so jo iz biskvita iz korenčka in mandljev, nanj pa nanesli svežo kremo iz aromatičnega grozdja fragola oziroma izabela.
V soboto smo se pridružili še vodenemu spoznavanju istrskih sladic s poznavalcem tukajšnje kulturne dediščine Albertom Pucerjem. Udeležencem je odstrl številne manj znane zanimivosti, ki spremljajo sladki svet Istre. Od tega, da je letos med sestavinami za sladice kraljevala figa, ki velja za edini sadež, ki ga ni treba škropiti. Do tega, da se lokalne sladice ponašajo s pretežno italijanskimi narečnimi imeni zaradi kar 500-letne prevlade Beneške republike v teh krajih. In ne nazadnje, da so nekoč v Istri sladice pripravljali bolj na hitro, ker gospodinje niso imele dovolj časa, da bi se jim posvečale.
“Kakovost izdelkov na prireditvi se iz leta v leto izboljšuje. Letošnje presenečenje sta figov hlebček in figov kruh,” zadovoljno ugotavlja Pucer, ki ga najbolj jezi, da nekateri kuharji pri pripravi istrskih kulinaričnih dobrot prepogosto uporabljajo sestavine, ki bodisi ne sodijo zraven ali pa jih v teh krajih nikoli niso uporabljali v recepturah. Obenem išče odgovore, zakaj se v istrskih gostilnah in restavracijah še vedno otepajo priprave tipičnih istrskih sladic. “Morda zato, ker jih ne znajo narediti,” ugiba Pucer.
Naj za konec povzamemo še razmišljanje prof. dr. Janeza Bogataja, etnologa in pisca številnih knjig o gastronomiji in kulturni dediščini Slovenije, ki meni, da Sladka Istra zapolnjuje veliko vrzel na področju poznavanja sladic, ki predstavljajo ohranjanje in nadaljevanje sladkih mojstrovin naših prednikov.
NATAŠA HLAJ
