Koper letos raste sedemkrat hitreje kot Trst

KOPER > Tako nizko še nismo bili, se lahko končno pohvalijo v Luki Koper. Te dni so namreč dokončali poglabljanje prvega bazena v pristanišču za en meter na 14 metrov globine, uprava za pomorstvo pa ravno toliko v vplovnem kanalu, tako da Koper lahko sprejme bolj naložene in tudi večje kontejnerske ladje, to je do 10.000 TEU na krovu. “Včeraj smo ladjarje obvestili, da jim omogočamo večji ugrez,” je potrdil Drago Matić. Z večjo globino lahko ladjarji med severnojadranskimi pristanišči Koper izberejo za prvo Luko pretovarjanja. Kot kaže, so v Luki ujeli ravno pravi čas in se bo poglobitev kmalu poznala v rezultatih. “Ladjarji sicer svoje rotacije ne spreminjajo pogosto in zlahka, a ravno zdaj se na tržišču dogaja reorganizacija in se ladjarji povezujejo v nove alianse,” pravi Matić. Potrdil je, da bodo s prihodnjim letom v Kopru imeli tri direktne ladijske povezave velikih ladjarjev. Ravno včeraj jih je francoski ladjar CMA CGM obvestil, da januarja skupaj z ladjarjem s Kitajske in Združenih arabskih emiratov prihaja z novo direktno linijo z imenom Ocean 3.

Koper s 13-odstotno rastjo kontejnerjev

Luka Koper bo v začetku prihodnjega leta poglabljanje ob kontejnerskem pomolu nadaljevala še za en meter - na 15 metrov globine. Tega niso mogli narediti že zdaj z enim posegom, saj je prvi pomol zgrajen na pilotih in morajo pred nadaljevanjem počakati pol leta, da ugotovijo, kako poglobitev vpliva na teren pod pomolom.

240 milijonov evrov bo Luka Koper vložila do leta 2020.

V naslednjih korakih načrtujejo tudi podaljšanje pomola še za 100 metrov, nove železniške tire in večja dvigala. Do leta 2020 želijo pretovoriti po milijon TEU kontejnerjev letno, z dodatno utrjeno obalo na severni strani prvega pomola pa hočejo priti na 1,4 milijona TEU. Že pred časom so se namreč odločili, da bodo pretovor kontejnerjev razvijali na prvem pomolu in so opustili načrte za gradnjo tretjega pomola.

V prvem letošnjem polletju so v Luki pretovorili več kot 330.000 TEU zabojnikov, kar pomeni 13-odstotno rast v primerjavi z lanskim prvim polletjem in pravi galop v primerjavi s Trstom in Benetkami, kjer so ob polletju beležili manj kot dva odstotka rasti.

Nov vhod na bertoški strani

Za podaljševanje prvega pomola bo Luka potrebovala gradbeno dovoljenje in s tem soglasje koprske občine. Matićeva uprava se je z županom Borisom Popovičem srečala minuli teden in na občini predstavila projekt novega vhoda za tovornjake v Luko, ki ga bodo zgradili na krožišču na ankaranski vpadnici, in potniški terminal, ki ju nameravajo začeti graditi prihodnje leto. “Sestanek je bil zelo pozitiven in konstruktiven, od župana smo dobili vso podporo za te načrte,” pravi Matić.

Po lokalnih volitvah bo koprsko pristanišče sodilo v dve občini, tako se bo tudi koncesnina, ki znaša sedem milijonov evrov, delila na polovico. “Kako bo delitev občin potekala, še ne vemo. Zapletov načeloma ne pričakujemo. Razen če v postopkih med občinama ne pride do kakšnih ovir, ki bi posledično vplivale tudi na Luko,” meni Matić.

V šestih letih 240 milijonov naložb

V Luki nameravajo do leta 2020 v pristanišče vložiti 240 milijonov evrov, polovico od tega na kontejnerski terminal. To pomeni od 35 do 40 milijonov na leto, obenem pa skušajo vsako leto zmanj- ševati stare dolgove. Denar za naložbe bodo zagotovili sami, s posojili in z evropskim denarjem. Naložbe, ki jih snujejo za obdobje po letu 2020, pa so odvisne od tega, ali bo država gradila drugi tir ali ne. Sedanja enotirna proga bo namreč lahko požirala tovor do leta 2018.

KATJA GLEŠČIČ