Koper: Muzejski trg še naprej pod plevelom
Na Muzejskem trgu v Kopru se bo tudi v prihodnje razraščal plevel, domačini pa se bodo še naprej spraševali, kdaj bo ta mestni predel vendarle doživel urejeno podobo. V koprski občini še vedno niso uspeli urediti pravnih razmerij s Kranjsko investicijsko družbo, ki je bila prvotni investitor na trgunataša. Prvostopenjsko sodišče sicer ni ugodilo hčerinskemu podjetju Mons, ki toži občino zaradi ničnosti stavbne pravice na tem območju, kar pa še ne pomeni, da lahko občina zdaj tam nemoteno uresničuje svoje projekte.
KOPER > Čeprav je direktorica koprske občinske uprave Sabina Mozetič v začetku lanskega poletja napovedovala, da bodo Kranjski investicijski družbi predlagali razhod, do slednjega še ni prišlo. Spomnimo, da je največja ovira na tej ločitveni poti vprašanje prekinitve pogodbe o stavbni pravici, ki so jo leta 2008 za dobo 50 let sklenili občina in prvi mož kranjske družbe, Jože Anderlič.
Ker slednji na trgu nikoli ni zgradil obljubljenega poslovno-stanovanjskega objekta ter garažne hiše, se koprski občinski oblasti na tej točki zdi povsem logičen njegov umik. V družbi se na te pobude ne odzivajo, prav tako pa niso odgovorili niti na naša novinarska vprašanja.
V občini kljub temu že snujejo bodoče zamisli, kako urediti zdaj povsem zanemarjen mestni predel. “Še vedno imamo v mislih gradnjo garažne hiše, celovito prenovo tržnih javnih površin, kot tudi gradnjo nadomestnega objekta na območju nekdanje osnovne šole,” pojasnjujejo.
Priložnosti nameravajo iskati tudi na evropskih razpisih za gradnjo infrastrukture. Razmišljanja, kako z novo arhitekturno vsebino znova oživiti Muzejski trg, že zaposlujejo nekatere arhitekturne biroje. Med njimi tudi Mateja Mljača in njegovo ekipo. Na papir je že prelil idejo o trietažni garaži z vhodom s Kopališkega nabrežja. “Zamisel za ureditev trga izhaja iz plastenja in združevanja raznolikega ter pestrega mediteranskega mestnega programa. Muzejski trg lahko postane trg dialoga: preteklost, sedanjost, prihodnost in mobilnost. Zakaj tam ne bi zgradili muzeja sodobne umetnosti, v katerem bi lahko svoje delo predstavljal tudi Zavod za spomeniško varstvo. Ne gre pozabiti, da se njihovi strokovnjaki že leta stiskajo v utesnjenih prostorih v eni od piranskih hiš,” razmišlja Mljač. Po njegovem prepričanju bi morala biti vsebina bodočih objektov na trgu javna, vendar v sozvočju z ekonomskim interesom vlagatelja. Streho bodočih stavb bi bilo dobro izkoristiti kot nadaljevanje mestne ulice, na katero bi se lahko povzpeli in bi bila smiselno vpleta v prostor, Mljač niza morebitne arhitekturne iztočnice. Z ekipo išče odgovore, na kakšen način je mogoče danes tržiti kulturne vsebine in kako jih preplesti v zanimivo mestno zgodbo. Upa, da bodo v prihodnje uspeli najti kompromis v dobrobit razvoja tega območja.
NATAŠA HLAJ
