Koprčanom vrečke za biološke odpadke
Koprčani so lani reciklirali zgolj 30 odstotkov svojih smeti, Izolani 45 odstotkov, piranska gospodinjstva pa nekaj več kot 50 odstotkov. V vseh treh komunalnih podjetjih se zavedajo, da bi lahko bilo bolje. Koprska Komunala naj bi zato kmalu gospodinjstvom razdelila zabojnike in vrečke za biološke odpadke, različne akcije načrtuje tudi piransko Okolje.
ISTRA > Istrani ločijo manj kot polovico svojih odpadkov. Drugo polovico vržejo v zabojnike za mešane odpadke, od koder jih med sortiranjem delavci komunalnih podjetij nekaj še preusmerijo v recikliranje in po obdelavi nazaj k potrošniku.
V Kopru bodo delili razgradljive vrečke
V iskanju možnosti, kako spodbuditi ločevanje smeti, se je Komunala Koper odločila, da se bo lotila bioloških odpadkov in sistem njihovega zbiranja naredila bolj čist. Do konca leta naj bi tako vsi občani brezplačno oziroma v okviru cene za komunalne storitve prejeli posebne gospodinjske zabojnike in biorazgradljive vrečke za odlaganje bioloških odpadkov.
Čeprav ločevanje odpadkov v koprski občini raste (leta 2010 so ločili komaj 19 odstotkov odpadkov, lani pa že 30,35 odstotka), bi jih lahko reciklirali še več. Letos tako pričakujejo najmanj 15 odstotkov višji delež ločeno zbranih odpadkov kot lani.
Ob promenadi koši za ločene odpadke
Piranska gospodinjstva dosegajo približno 55-odstotno ločljivost, pravi Alen Radojkovič iz piranskega Okolja. Zaradi hotelirjev in gostincev, ki Okolju predajo samo mešane odpadke, medtem ko ločeno zbrane frakcije prevzamejo druga podjetja, pa ločljivost pade na 40 odstotkov. Pred evropskim tednom zmanjševanja odpadkov se je Okolje odločilo, da se bo pridružilo promociji komunalnih podjetij, ki nastopajo s sloganom Skupaj za boljšo družbo. Zmanjšati želijo količine odpadkov na izvoru, in sicer z odgovornim potrošništvom, zmanjševanjem količin zavržene hrane in uporabo pitne vode iz pipe namesto iz plastenke. Radi bi se tudi vključili v projekt Zero Waste (Nič odpadkov), občini pa nameravajo še predlagati nakup zabojnikov s prekatoma za embalažo in mešane odpadke. Najprej bi jih postavili ob portoroški promenadi, pravi Milica Maslo iz Okolja.
V Izoli bi tehtali odpadke
Tudi Izolanom gre ločevanje odpadkov vsako leto bolje, občane hvali direktor izolske Komunale Denis Bele. Leta 2010 je ločljivost dosegla 19 odstotkov, lani že 45 odstotkov. Bele uspešnost pripisuje različnim ukrep, kot so označevanje zabojnikov, ankete, razširitev ekoloških otokov, drugačen sistem zbiranja kosovnih odpadkov, in večji ozaveščenosti občanov. Načrtuje tudi, da bi spodbudil ločevanje odpadkov prek položnic. “Bolj kot bi bil zabojnik za mešane odpadke prazen, manj bi plačevali. S sistemom tehtanja odpadkov bi se dalo ta sistem vpeljati tako pri stanovanjskih hišah kot v blokih,” dodaja Bele. ALENKA PENJAK
