Koprska Komunala od izolske Komunale terja 270.000 evrov
Komunala Koper toži Komunalo Izola za plačilo 269.123 evrov. Znesek se nanaša na stroške, povezane s koprsko čistilno napravo na Srminu, ki jo od leta 2009 uporabljajo tudi Izolani.
IZOLA, KOPER> Direktor izolske Komunale Denis Bele to potrjuje. “Gre za plačilo stroškov čiščenja odpadne vode v obdobju od avgusta 2009 do marca 2010,” nam je v četrtek povedal iz Münchna, kjer se je z nekaj sodelavci udeležil eko sejma.
Čistilno napravo so po enoletnem poskusnem obratovanju začeli uporabljati avgusta 2009. Pred obnovo in dograditvijo je omogočala zgolj mehansko stopnjo čiščenja, zdaj pa še sekundarno (biološko) in terciarno čiščenje dušikovih ter fosforjevih spojin. Komunalne vode očisti v 90- do 95-odstotni meri, sprva jih je le v 25 do 30 odstotkih.
Kmalu poravnava?
Zakaj v Izoli v tem obdobju niso poravnali svojih obveznosti, ni pojasnil. Komunalo je tedaj vodil njegov predhodnik Alojz Zorko, občinski svetnik iz vrst stranke Izola je naša. Pripadal ji je tudi prejšnji župan Tomislav Klokočovnik, ki se je že na začetku mandata skregal s koprskim kolegom Borisom Popovičem (Koper je naš), kar je oteževalo reševanje skupnih zadev v občinah.
Vendar več kot polletnemu neplačilu po naših informacijah botruje dejstvo, da v izolski občini tedaj še niso imeli sprejetih cen za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (te stroške občanom od aprila 2010 v imenu Komunale zaračunava Rižanski vodovod). Čeprav pred petimi leti niti Koprčani niso imeli sprejetih cen za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Bele je dodal še, da je prepričan, da bodo spor v kratkem rešili z dogovorom in sklenitvijo poravnave.
Naložbo so v celoti poplačali
Za čiščenje odpadnih voda izolska Komunala koprski plača približno 700.000 do 800.000 evrov na leto. Tekoče račune menda sproti poravnava.
Nadgradnja koprske čistilne naprave je z vzpostavitvijo ustreznega kanalizacijskega sistema stala 18,7 milijona evrov. 11,74 milijona je šlo za posodobitev čistilne naprave, večino so financirali iz evropskega kohezijskega sklada. Ostalo so prispevali država in občini. V Izoli so morali poravnati 37-odstotni delež (2,960.000 evrov), v Kopru pa preostanek v višini 5,04 milijona evrov.
MIRJANA CERIN