Občini luško zemljišče, Luki pomol

Istra
, posodobljeno:

Občina Koper in Luka sta blizu dogovora, da občina ne bo več nasprotovala podaljšanju prvega pomola. Občina ima do Luke štiri zahteve, ki jih je danes na izredni seji soglasno podprl mestni svet. Ključna je gotovo ta, da se Luka po podaljšanju prvega pomola umakne z obale ob severni obvoznici in jo prepusti občini.

Svetniki Mestne občine Koper so soglasno podrli predloge pogojev 
za podaljšanje prvega pomola v pristanišču. Med zahtevami so 
umik Luke Koper z nultega pomola, oblikovanje okoljskega sklada 
in pridobitev nekdanjega skladišča.
Svetniki Mestne občine Koper so soglasno podrli predloge pogojev za podaljšanje prvega pomola v pristanišču. Med zahtevami so umik Luke Koper z nultega pomola, oblikovanje okoljskega sklada in pridobitev nekdanjega skladišča.STA

KOPER > “Tako bo mesto dobilo podobo, kot si jo želimo, po vzoru vseh luških mest po Evropi,” trdi župan Boris Popovič. Pismo o nameri z vsebino zahtev bosta župan in predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel predvidoma podpisala v začetku prihodnjega tedna. V tem primeru se koprska občina v torek, ko se izteče rok, ne bo vnovič pritožila na pred kratkim že drugič izdano okoljevarstveno dovoljenje za podaljšanje prvega pomola.

Povzetek predloga pisma o nameri med Luko in MOK:
> Luka po podaljšanju 1. pomola umakne pristaniške dejavnosti z območja ob severni obvoznici.
> Luka oblikuje okoljski sklad za prebivalce - 200.000 evrov na leto - za omilitvene ukrepe.
> Luka izvzame skladišče ob severni obvoznici iz carinskega območja in ga skupaj z občino in univerzo nameni za mestne aktivnosti.
> Oblikuje se protokol, da se bo Luka s svojo opremo in ljudmi lahko vključila v reševanje morebitnih onesnaženj tudi zunaj pristanišča.

Druga občinska zahteva je, da Luka oblikuje okoljski sklad, v katerega bi vsako leto prispevala 200.000 evrov za ukrepe za omilitev negativnih vplivov, kot je denimo zamenjava oken v stanovanjih, ki najbolj občutijo hrup iz pristanišča.

Kot tretje občina zahteva, da Luka skladišče nekdanjih blagovnih rezerv, ki je tik ob severni obvoznici, že takoj izvzame iz carinskega območja in ga - skupaj z občino in univerzo - nameni za kulturne in izobraževalne vsebine. V kolikšnem času bi Luka lahko izpraznila to skladišče, ki ga uporablja, sicer še ni znano.

V četrti točki pa so zastavili namero, da bo lahko Luka s svojo službo za varovanje morja sodelovala pri odpravljanju posledic morebitnih onesnaženj zunaj pristanišča.

“Niti ena točka ni sporna. Smo celo skromni in nočemo preveč,” pravi Popovič. “Pisma o nameri res niso pravno obvezujoči dokumenti, a do sedaj smo vsa uresničili in tudi tu ne vidim nobenih težav,” dodaja. Predlog pisma o nameri je dobil podporo tudi sicer kritične opozicije. “Pozdravljamo konstruktiven dialog med ključnimi deležniki. Predlog Luke Koper, ki smo ga svetniki dobili danes na mizo, se nam zdi koristen za vse vpletene,” pravi svetnik Levice Tomaž Slavec.

Predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel je bil minuli teden na naše vprašanje, kako daleč od dogovora sta s Popovičem, še previden, a zdaj so, kot kaže, zahteve v največji meri že usklajene. Vsebino pisma o nameri bo sicer do ponedeljka s predstavniki Luke izpilila še svetniška delovna skupina: Vili Bržan, Darja Krkoč, Jani Bačič, Roberto Scheriani in Milojka Špacapan Lahajnar.

Občini luško zemljišče, Luki pomol
Katja Gleščič